<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Učna analitika kombiniranega učenja v visokem šolstvu</dc:title><dc:creator>Keržič,	Damijana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Škulj,	Damjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Dečman,	Mitja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>kombinirano učenje</dc:subject><dc:subject>učna analitika</dc:subject><dc:subject>dnevniške datoteke</dc:subject><dc:subject>učni pristop</dc:subject><dc:subject>rudarjenje izobraževalnih podatkov</dc:subject><dc:subject>napovedovanje študentove uspešnosti</dc:subject><dc:subject>konceptualni model študentove uspešnosti</dc:subject><dc:subject>modeliranje strukturnih enačb</dc:subject><dc:description>Kombinirano učenje, ki predstavlja preplet tradicionalnega poučevanja v predavalnici z izvedbo v spletnem okolju, postaja vse prisotno tudi v visokem šolstvu. Sistemi za upravljanje učenja, v katerih se odvija e-učenje, shranjujejo vsako interakcijo študenta s sistemom v dnevniških datotekah. Hkrati s temi podatki se o študentu vodijo različne zbirke izobraževalnih podatkov v elektronski obliki in tudi ankete so vse pogosteje implementirane v spletnem okolju. Raziskovanje, analiziranje in rudarjenje izobraževalnih podatkov zbranih v različnih podatkovnih zbirkah z namenom razumeti proces učenja in izluščiti informacije, ki bi pomagale pri tehtnih odločitvah za izboljšanje izobraževalnega procesa, predstavljajo znanstveno področje poimenovano učna analitika. 
Namen pričujoče disertacije je izboljšati razumevanje procesa učenja v kombiniranem učenju v visokošolskem izobraževanju s ciljem opredeliti dejavnike, ki pomembno vplivajo na delo študenta v spletni učilnici, in med aktivnostmi določiti tiste, ki jih lahko povežemo s končno uspešnostjo. 
V empiričnem delu sta predstavljena dva pogosta pristopa učne analitike. Analitika je bila opravljena s prosto dostopnimi programskimi orodji na raznovrstnih podatkovnih zbirkah študentov Fakultete za upravo. Z rudarjenjem izobraževalnih podatkov je raziskana uspešnost različnih napovednih modelov v napovedovanju končne (ne)uspešnosti študenta na osnovi njegove aktivnosti v spletni učilnici ter predispozicij (učni pristop, predhodna uspešnost). Pri tem so se razkrile nekatere odločilne aktivnosti v spletni učilnici in zaznale razlike med predmeti, medtem ko povezanosti študentovih predispozicij in končne uspešnosti nismo potrdili. Na osnovi modelov sprejemanja informacijskih sistemov ter z vključevanjem učnih teorij je predlagan konceptualni model uspešnosti študenta v kombiniranem učenju, ki je ovrednoten z uporabo modeliranja strukturnih enačb. Ugotovitve konceptualnega modela izpostavljajo ključno vlogo učitelja v učnem procesu, ki z ustvarjanje pozitivne učne klime predstavlja enega pomembnejših faktorjev uspešnosti študenta v kombiniranem študiju. Izsledki raziskave so koristni pri načrtovanju sprememb, ki prispevajo k izboljšanju kakovosti poučevanja tako za Fakulteto za upravo kot tudi širše.</dc:description><dc:publisher>[D. Keržič]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-06-04 08:30:01</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>137171</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 378:004(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 135974</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 110544131</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
