Vpliv odpadne vode iz Koče pri Triglavskih jezerih na triglavsko Dvojno jezeroGrkman, Lucija (Avtor) Oder, Martina (Mentor) Poljšak, Borut (Recenzent) magistrska delasanitarno inženirstvoDvojno jezeroKoča pri Triglavskih jezerihkomunalna odpadna vodamale komunalne čistilne napraveonesnaževanjeUvod: V območju Triglavskega narodnega parka, kjer se nahaja Dvojno jezero, je kljub številnim naravovarstvenim ukrepom opazen antropogeni vpliv, pri čemer izpostavljamo gorski turizem. Opazni so lokalni viri onesnaženja, kot je odpadna voda iz alpskih koč, ki vključuje vodo iz stranišč in kuhinje. Namen: Namen magistrskega dela je oceniti vpliv komunalne odpadne vode iz Koče pri Triglavskih jezerih na mikrobiološko in kemijsko stanje Dvojnega jezera, ki se nahaja ob Koči in akumulacijskega jezera Močivec. Močivec se nahaja pred Kočo in ne prihaja v stik z odpadno vodo Koče. Metode dela: Na treh vzorčevalnih mestih smo v obdobju od junija do oktobra skupno odvzeli 30 vzorcev. Pred odvzemom vzorcev smo opravili terenske meritve temperature vode, električne prevodnosti in vrednosti pH. V okviru analiziranja kemijskega stanja Dvojnega jezera in Močivca smo v posameznih vzorcih določili vrednost celokupnega dušika, celokupnega fosforja, nitratov, nitritov, amonija, kemijsko potrebo po kisiku (KPK) in biološko potrebo po kisiku (BPK5). Za vse omenjene parametre, z izjemo BPK5, smo uporabili spektrofotometrično metodo s kivetnimi testi. Za BPK5 smo uporabili manometrično metodo. Za analizo mikrobiološkega stanja smo z metodo membranske filtracije ugotavljali prisotnost fekalnih koliformnih bakterij, E. coli in intestinalnih enterokokov. Rezultati: Rezultati mikrobioloških analiz so od meseca julija dalje pokazali največjo obremenitev s fekalnimi koliformnimi bakterijami in E. colijem v Petem jezeru. V obdobju od julija do oktobra so se vrednosti fekalnih koliformnih bakterij gibale od 2 do 20 CFU/100 mL; vrednosti E. coli so bile največje v avgustu, in sicer 14 CFU/100 mL. Največ enterokokov je poraslo na gojiščih z vzorci Petega in Šestega triglavskega jezera, in sicer 180 in 120 CFU/100 mL v mesecu oktobru. V vseh odvzetih vzorcih so bili kemijski parametri pod mejo detekcije naprave, z izjemo parametra NH4, katerega vrednosti so bile v mesecu oktobru 1,64 mg/L v vzorcu Petega triglavskega jezera, 2,03 mg/L v vzorcu Šestega jezera in 1,92 mg/L v vzorcu Močivca. Razprava in zaključek: Obratovanje Koče pri Triglavskih jezerih s komunalno odpadno vodo vpliva na mikrobiološko stanje Dvojnega jezera. Kakovost površinske vode akumulacijskega jezera Močivca je boljša kot kakovost vode Dvojnega jezera.[L. Grkman]20222022-06-02 07:46:17Magistrsko delo/naloga137132UDK: 614VisID: 111942COBISS_ID: 110159875sl