Proučevanje bioluminescenčne metode za ocenjevanje mikrobiološke kakovosti prostorov v sterilni proizvodnji v bolnišniciTršan, Mateja (Avtor) Srčič, Stanko (Mentor) Seme, Katja (Komentor) bolnišnicelekarnedelovno okolječisti prostorihigienamikrobiološka kakovostkontaminacijamikroorganizmizaznavanjebioluminiscenčna metodaATPmikrobiološko testiranjedisertacijeZa kontrolo mikrobiološke kakovosti čistih prostorov v Lekarni Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani (UKCL) smo uporabili relativno novo bioluminescenčno metodo merjenja celokupnega adenozin trifosfata (ATP), ki postaja vedno pogosteje uporabljena za oceno ustreznosti mikrobiološke čistosti površin, pa tudi v bolnišničnem okolju na intenzivnih enotah. Ker se v farmacevtski proizvodnji zaradi nedefiniranosti kriterijev ustreznosti in korelacije z obstoječimi metodami kontrole mikrobiološke ustreznosti še ne uporablja, predstavlja naše delo novost in pomemben prispevek na tem področju. Še več, testiranje smo izvajali v čistih prostorih in sterilni proizvodnji v klinični lekarni UKCL, kjer imajo ažurni podatki o ustreznosti mikrobioloških parametrov delovnega okolja še toliko večji pomen. Predvidevali smo, da je bioluminescenčna metoda kljub nizki mikrobni obremenitvi nadzorovanih prostorov zaradi svojega delovnega principa še dovolj občutljiva za rutinsko uporabo ter zaradi enostavnosti uporabna kot hitro in učinkovito orodje kontrole mikrobiološke kakovosti in kot orodje za zaznavanje sprememb ter spremljanje trendov. Na podlagi šestletnega spremljanja mikrobioloških pogojev sterilne proizvodnje v bolnišnični lekarni UKCL smo pripravili katalog mikrobiote, ki smo ga uporabili predvsem kot osnovo za proučevanje primernosti bioluminescenčne metode za kontrolo ustreznosti spremljanega delovnega okolja. Med izolati v posameznih čistih prostorih nismo zaznali bistvenih razlik – v vseh je bil pri več kot 70 % vseh izoliranih mikrorganizmih njihov izvor človek. Med izolati je bilo 76,7 % grampozitivnih bakterij, 8,7 % gramnegativnih bakterij ter 8,2 % gliv in plesni. Najpogosteje izolirane so bile bakterije rodu Staphylococcus spp., Micrococcus luteus, Acinetobacter in sporogene vrste Bacillus spp. Prvo in drugo hipotezo, ki pravi, da je bioluminescenčna metoda merjenja celokupnega ATP-ja primerna za oceno čistosti proizvodnega okolja ter tudi primerna za validacijo in kontrolo čiščenja, smo potrjevali s primerjavo s klasičnimi mikrobiološkimi metodami. Tretjo hipotezo, ki pravi, da je metoda dovolj občutljiva za uporabo v čistih prostorih, smo potrdili, ker so bile vse izmerjene količine prisotnega ATP-ja v vzorcih, ki so bili odvzeti v čistih prostorih, v merilnem območju opreme. Za potrjevanje četrte hipoteze, ki pravi, da za določeno okolje obstaja korelacija med izmerjeno količino RLU (Relative Light Unit) in CFU (Colony Forming Unit), smo program bioluminescenčnega testiranja izvajali paralelno s klasično mikrobiološko kontrolo. Za vrednotenje rezultatov in postavitev akcijskih mej smo prostore najprej razdelili v več smiselnih kategorij ter določili akcijske meje, nato pa iskali korelacijo obeh metod po posameznih kategorijah. Prvotno smo iskali korelacijo med CFU in RLU, vendar je nismo uspeli potrditi. V nadaljevanju smo zato metodi primerjali glede uspešnosti napovedi neustreznega rezultata. V dveh kategorijah prostorov sta bili metodi primerljivi, v dveh pa je bila metoda ATP superiorna. Zgornji rezultat je pravzaprav logičen, ker so v rezultatih bioluminescenčne metode zajete vrednosti ATP-ja, prisotnega v živih celicah, ki je v direktni korelaciji s CFU-jem, in sproščenega ATP-ja iz mrtvih mikroorganizmov ali/in zaostankov uporabljenih organskih materialov. Slednji je dejanski pokazatelj onesnaženja kot potencialnega gojišča za mikroorganizme ali potencialnega vira pirogenov, kar je za sterilno proizvodnjo prav tako pomembno kot sam intracelularni oz. mikrobni ATP.[M. Tršan]20202022-06-01 12:30:16Doktorska disertacija137119UDK: 577.336:615(043.3)COBISS_ID: 18436355sl