<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ocena večspektralnih simulacijskih orodij za vrednotenje nevizualnega svetlobnega okolja</dc:title><dc:creator>Potočnik,	Jaka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Košir,	Mitja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>dnevna svetloba</dc:subject><dc:subject>nevizualni učinki svetlobe</dc:subject><dc:subject>spektralne simulacije</dc:subject><dc:subject>pisarna</dc:subject><dc:description>Svetlobo, predvsem dnevno svetlobo smo z napredki v znanosti preteklih desetletij prepoznali kot usklajevalec vsakodnevnega biološkega ritma – cirkadianega ritma ljudi s 24-urnim solarnim ritmom. Vrsta fotoreceptorja, zadolžena za nevizualno zaznavo, je bolj občutljiva za modri del svetlobe kakor sistem vidne zaznave in zato za oceno učinkov svetlobe na nevizualni sistem zahteva sposobnost vrednotenja okolja tudi z vidika spektralne sestave svetlobe. Namen te študije je bil na podlagi opravljenega eksperimenta ocene notranjega okolja pomanjšane pisarne, postavljene na strehi Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, preveriti, ali so obstoječa orodja večspektralnega vrednotenja notranjega okolja dovolj točna za vrednotenje nevizualnega svetlobnega okolja. Simulacije ovrednotimo z vidika točnosti in hitrosti pri jasnem nebu in severni orientaciji analiziranega prostora. Točnost simulacij ovrednotimo na podlagi korena povprečnega kvadrata napake (RMSE) relativne spektralne porazdelitve svetlobe (RSPD) in relativne napake v relativni melanopski učinkovitosti (RMU). Analiza pokaže nizke RMSE orodij ALFA in Lark, ko obravnavamo RSPD dnevne svetlobe, merjene na horizontalni ravnini zunaj. Kadar točnost vrednotimo z vidika navideznega uporabnika prostora, ALFA vestno simulira svetlobno okolje z največjo RMSE = 0,08 in največjo napako v RMU = 2,8 %. Lark se izkaže za manj natančnega z največjo RMSE = 0,18 in največjo napako v RMU = 16,2 %. Dodatno se izkaže, da je orodje ALFA časovno mnogo učinkovitejše z več kot 20-krat krajšimi simulacijskimi časi v primerjavi z Larkom.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-05-31 12:43:11</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>137058</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 628.9.021:72.054</dc:identifier><dc:identifier>ISSN pri članku: 0017-2774</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 106424835</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
