<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Izzivi odraščanja pri mladostnikih z Aspergerjevim sindromom</dc:title><dc:creator>Celarc,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jerman,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>motnje avtističnega spektra</dc:subject><dc:description>Motnje avtističnega spektra (v nadaljevanju MAS) so razvojno-nevrološke motnje, za katere so značilni socialni primanjkljaji, motnje v komunikaciji ter ozko in togo usmerjeni interesi ter zanimanja (Maček, 2011 v Kržišnik in Battelino). V sam spekter spada tudi Aspergerjev sindrom (v nadaljevanju AS), katerega stanje pomembno vpliva na komunikacijske spretnosti, socialne interakcije, senzorno občutenje in interese v času mladostništva. V magistrskem delu smo ugotavljali, koliko in kako prisotne značilnosti AS vplivajo na vsakdanje življenje mladostnikov z imenovano diagnozo. Zanimalo nas je tudi, kako ugodno je za njih šolsko okolje in koliko diagnoza vpliva na družino mladostnika. Ugotovili smo, v kolikšni meri se mladostniki soočajo z anksioznostjo ali depresivnimi stanji ter v kolikšni meri sta si mladostnica in mladostnik z AS podobna. V namensko izbran vzorec so bili vključeni dva mladostnika in dve mladostnici z diagnozo AS. Vsi obiskujejo enega izmed srednješolskih programov v Sloveniji. V raziskavi so sodelovali tudi starši dveh dijakov in ene izmed dijakinj ter specialistka dramske umetnosti za pomoč osebam z motnjami avtističnega spektra. Vsakega udeleženca smo intervjuvali posamezno, vse intervjuje pa predstavili in jih povezali s teoretičnimi izhodišči. Ugotovili smo, da se vsi dijaki srečujejo s primanjkljaji na področju socialne interakcije kot tudi socialne komunikacije, kar potrjujejo njihovi starši in specialistka dramske umetnosti. Življenje vsakega mladostnika prepletajo posebni interesi, ki pa pomembno ne ovirajo njihovega funkcioniranja, prav tako v obdobju adolescence težave s senzorno preobčutljivostjo ostajajo le še na področju dotikov ter pri zaznavanju temperature in bolečine, vendar ne več v tolikšni meri kot v obdobju otroštva. Z anksioznostjo so se v različnih oblikah srečali vsi mladostniki, depresivna stanja pa sta občutila dva udeleženca, dijak in dijakinja. Tako pri mladostnicah kot tudi pri mladostnikih smo zaznali pojav duševnih motenj, primanjkljaje na področju socialne interakcije in komunikacije ter različne senzorne preobčutljivosti. Opazili smo, da dijakinji prepoznavata težave na teh področjih in sta jih tudi izpostavili, medtem ko dijaka o omenjenih posebnostih nista poročala ali jih celo zanikala, so jih pa izpostavili njuni starši. Starši so praviloma sprejeli diagnoze svojih otrok, so pa predstavili izkušnje s predsodki okolice in izpostavili pomembnost pozitivne šolske klime in pripravljenost strokovnega tima ter učiteljskega zbora na sodelovanje, pomoč in podporo dotičnim mladostnikom v procesu srednješolskega izobraževanja. V samem obdobju odraščanja tako pomembno vlogo odigrajo tudi različna društva za pomoč osebam z motnjami avtističnega spektra, ki ključno pripomorejo k vključevanju posameznikov z AS in nudijo pomoč tako mladostnikom kot tudi njihovim staršem.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-05-31 07:34:53</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>137035</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 109639683</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
