Etični vidiki zdravstvene nege pacientov v enoti intenzivne terapijeFrlic, Neja (Avtor) Ovijač, Darja (Mentor) Thaler, Darja (Recenzent) diplomska delazdravstvena negaavtonomijadostojanstvoodtegnitev zdravljenjaopustitev zdravljenjaUvod: Enota intenzivne terapije predstavlja zelo stresno klinično okolje, kjer se zdravijo življenjsko ogroženi pacienti, ki so pogosto opravilno nesposobni. Tu zdravstveno osebje na dnevni bazi v akutnih in zelo čustvenih situacijah sprejema pomembne odločitve med življenjem in smrtjo pacientov, ob tem pa se lahko soočijo tudi z etično dilemo. Namen: Namen diplomskega dela je proučiti najpogostejše etične izzive, ki se pojavljajo pri oskrbi pacientov v enoti intenzivne terapije in imajo hkrati pomembno vlogo pri zagotavljanju kakovostne zdravstvene nege. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda s sistematičnim pregledom tuje in domače strokovne ter znanstvene literature. Usmerili smo se na tri glavne etične izzive, ki se pojavljajo pri zdravstveni negi pacienta v enoti intenzivne terapije: avtonomija, dostojanstvo in prekinitev aktivnega zdravljenja. Časovni okvir je zajemal literaturo izdano med letoma 2011 in 2022, katero smo iskali v bazah podatkov Medline, ScienceDirect in Cinahl, v iskalniku Pubmed ter spletnem portalu Google učenjak. V končno analizo smo vključili 9 enot literature. Rezultati: Sodelovanje pacientov v procesu zdravstvene nege je opisano kot pogojeno z njihovim zdravstvenim stanjem in zavestjo. Pacienti v EIT pogosto občutijo izgubo nadzora nad svojim življenjem. Med hospitalizacijo želijo biti vprašani za mnenje, v primeru, da komuniciranja niso zmožni, pa vseeno želijo biti informirani. Pacienti čutijo olajšanje, če jih zdravstveno osebje spodbuja, da sodelujejo v procesu zdravstvene nege in so obravnavani kot člani tima. Žal pride tudi do situacij, ko so s strani zdravstvenega osebja obravnavani kot objekti. Primer te neprijetne situacije je lahko morebitno imenovanje pacientov po številkah posteljnih enot. Kot glavno komponento zagotavljanja dostojanstva, so pacienti izpostavili zagotavljanje intimnosti in zagotavljanje zdravstvene oskrbe brez znakov gnusa in drugih negativnih signalov s strani zdravstvenega osebja. V težkih in neprijetnih situacijah, ki jih pacienti doživljajo tekom hospitalizacije v EIT, jim je v pomoč primerna uporaba humorja, spodbujanje realnega upanja, odkrita komunikacija o njihovi diagnozi in prognozi, najpomembnejši pa je občutek podpore zdravstvenega osebja in biti cenjen kot oseba. Ugotovljeno je bilo, da se je zdravnikom etično in psihološko težje odločiti za odtegnitev kot za opustitev zdravljenja. Najpogostejši razlogi za odtegnitev zdravljenja so večorganska odpoved in slaba prognoza za akutno ali kronično bolezen ter dejstvo, da je za pacienta intenzivno zdravljenje neučinkovito. Odtegnitev zdravljenja najpogosteje predstavlja ukinitev vsega aktivnega zdravljenja, razen protibolečinske terapije, medtem ko je najpogostejša oblika opustitve zdravljenja načelo »ne oživljaj«. Razprava in zaključek: Pri pacientih v EIT se pogosto pojavljajo občutki strahu, nelagodja in nemoči, predvsem zaradi nepoznavanja bolnišničnega okolja, zmanjšanja avtonomnega odločanja, neinformiranosti in nevključenosti v zdravstveno oskrbo. To lahko privede do pasivnosti pacientov in posledično odvisnost od zdravstvenega osebja. Pacient mora imeti tekom hospitalizacije zadostno količino informacij, da lahko prevzame aktivno vlogo in sprejema informirane odločitve. Za zagotovitev dostojne zdravstvene oskrbe mora zdravstveno osebje pacienta spoštovati in nanj gledati kot na osebo, mu zagotoviti intimo ter celostni pristop zdravstvene oskrbe. V primeru odločitve o PAZ je pomembno, da pri pacientu poskrbimo za ustrezno paliativno oskrbo in med drugim poskrbimo za zadostno sedacijo in analgezijo.[N. Frlic]20222022-05-28 07:46:04Diplomsko delo/naloga137009UDK: 616-083VisID: 111929COBISS_ID: 109662211sl