Slovensko kiparstvo tridesetih let 20. stoletja. Pokopališka plastika na ljubljanskih ŽalahCotič, Lea (Avtor) Žerovc, Beti (Mentor) nagrobna plastikaŽale30. leta 20. stoletjazagrebški študentjeBoris Kalinkamnoseštvo KunovarkiparstvoMagistrska naloga obravnava pokopališko plastiko, ki je v 30. letih 20. stoletja nastala za osrednje ljubljansko pokopališče Žale. Na razcvet nagrobne plastike je vplivala rast ljubljanskega meščanstva, ki je bilo kulturno zavedno in je skulpture za grobove svojih družin naročalo pri domačih akademskih kiparjih. Največ nagrobne plastike, v 30. letih 20. stoletja postavljene na Žale, je delo kiparjev Ivana Zajca, Lojzeta Dolinarja, Franceta in Toneta Kralja, Tineta Kosa, Franceta Goršeta, Petra Lobode, Nikolaja Pirnata, Borisa Kalina, Frančiška Smerduja, Zdenka Kalina in Karla Putriha. Med njimi je daleč največ plastik izvedel zagrebški študent Boris Kalin, ki je bil po vrnitvi iz Zagreba zaposlen pri ljubljanskem kamnoseštvu Kunovar. Na končni izgled posamezne nagrobne plastike so najbolj vplivali: pokopališke skulpture v neposredni bližini, finančne sposobnosti naročnika ter splošen okus časa in kraja. Glavne spremembe, ki jih je nagrobna plastika v obravnavanem obdobju doživela, so: zaton klasičnih nagrobnih simbolov, figura, formalno-vsebinsko neodvisna od prostora pokopa, manj izraza čustev, porast katoliških tem, priljubljenost motiva Marije z Detetom ter ženske z otrokom, odmik od historizma ter uporaba voluminoznejših, oblih form, na katere so v glavenm vplivali zagrebški profesorji in francoski kiparji. Med drugimi središči v našem kulturnem prostoru z enotnim načinom pokopavanja je nagrobna plastika iz 30. let 20. stoletja slovenski najbolj podobna v Zagrebu, kjer je na pokopališču Mirogoj moč najti številna dela kiparjev, ki so bili na likovni akademiji v Zagrebu profesorji slovenskih študentov kiparstva.20222022-05-27 07:45:20Magistrsko delo/naloga136967VisID: 497595COBISS_ID: 109919491sl