<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Metoda obvladovanja tveganja uporabe tiskarskih barv za tiskanje površine živil</dc:title><dc:creator>Srnjak,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Fink,	Rok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jevšnik Podlesnik,	Mojca	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ovca,	Andrej	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>sanitarno inženirstvo</dc:subject><dc:subject>živilska barvila</dc:subject><dc:subject>2D tiskalniki</dc:subject><dc:subject>zdravstvena ustreznost živil</dc:subject><dc:subject>potrošniki</dc:subject><dc:description>Uvod: 2D tiskanje na površino živila je okrasitev živilskih površin z uporabo različnih tiskarskih metod. Ker je 2D tiskanje na površino živila zelo zahteven postopek, so trenutno v uporabi predvsem brizgalni oziroma ink-jet tiskalniki. Brizgalni tiskalnik tiska jedilno barvo neposredno na površino hrane (npr. piškotov, torte ali sladkarij). Barvila, ki se uporabljajo pri tiskanju, imajo običajno kot topilo vodo ter živilska barvila. Barvilo je sestavljeno iz jedilne barve ter iz vode, etanola, glikola in/ali glicerola, ki so topila. Namen: Namen magistrske naloge je ugotoviti, ali količina posameznega barvila na enoto izdelka presega mejno vrednost, določeno v tehnični specifikaciji barvila; in prikazati pristop, na podlagi katerega lahko proizvajalci sami obvladujejo tveganja, povezana s količino barvila v izdelku. Metode dela: Znotraj raziskovalnega dela smo s tehtanjem steklenih ploščic pred in po tiskanju z 2D živilskim tiskalnikom ugotavljali količino posameznega barvila na stekleni ploščici. Pri raziskovalnem delu smo uporabili fizikalno analizo merjenja mase z analitsko tehtnico. Rezultati: V najslabšem možnem scenariju, če bi bila celotna površina potiskana s črno barvo, bi dosegli zgolj 0,0869 g/kg oz. 1,2421 % glede na mejno vrednost. V najboljšem možnem scenariju, če bi bila celotna površina potiskana s svetlo modro barvo, pa bi dosegli zgolj 0,0041 g/kg oz. 0,0036 % glede na mejno vrednost. Pri tortah z nižjo maso bo količina barvila na enoto izdelka večja kot pri tortah z višjo maso. Posamezni odstotek barvila glede na enoto izdelka se zmanjša, če celotno površino tiskamo s kombinacijo različnih barvil. Razprava in zaključek: Uživanje torte, potiskane z 2D tiskalnikom s katerokoli izmed šestih barv, ki smo jih uporabili v raziskavi (škrlatno, svetlo škrlatno, modro, svetlo modro, rumeno, črno), ali njihovo kombinacijo, je varno in ne predstavlja tveganja za zdravje potrošnika.</dc:description><dc:publisher>[M. Srnjak]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-05-20 07:45:39</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>136765</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 614</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 111894</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 108487427</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
