Pogledi staršev na prosti čas otrok v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobjuŽuna, Manca (Avtor) Hergan, Irena (Mentor) Prosti časV primerjavi s preteklostjo so starši dandanes v vse večji meri aktivno vključeni v življenje svojih otrok. Natančno usmerjajo njihovo izobraževanje, načrtujejo krožke in zunajšolske dejavnosti ter nemalokrat tudi prosti čas otrok. Prosti čas lahko opredelimo na različne načine; običajno gre za čas, ki preostane po obveznostih. Medtem ko nekateri avtorji v prosti čas vključujejo tudi interesne dejavnosti in izbirne aktivnosti posameznika, jih drugi v svojih definicijah izključujejo. Pri razvoju otrok ima prosti čas pomembno vlogo, še posebej prosti čas in igra otrok zunaj, ki nista nadzorovana. Pozitivno vpliva na povečano fizično aktivnost, razvoj motoričnih spretnosti, kognitivni razvoj, otrokov občutek identitete, zavedanje v prostoru, neodvisnost, samozavest, odgovornost in samostojnost. Kljub temu pri delu v šoli opažam, da prihaja do upada količine časa, ki ga otroci preživijo zunaj brez nadzora odraslih, in zmanjšanja samostojne mobilnosti otrok. Pri tem imajo temeljno vlogo pogledi staršev na samostojno igro otrok zunaj in njihovo doživljanje dejavnikov, ki pozitivno ali negativno vplivajo na stopnjo zaupanja v varnost otrok v času brez nadzora (promet, okolica doma, življenjski stil, stiki z ljudmi, zrelost, samostojnost, želje in interesi otrok idr.). Samostojna mobilnost otrok prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja in njihova prosta igra zunaj z vidika staršev sta tudi predmet raziskovalnega dela v nadaljevanju. V izvedeni raziskavi je sodelovalo 135 staršev učencev prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja, ki obiskujejo osnovno šoli v predmestju Ljubljane. Podatke smo zbirali v času epidemije Covid-19 s spletnim anketnim vprašalnikom. Raziskovali smo opredelitve prostega časa, prisotnost odraslih pri igri zunaj, dejavnike, ki vplivajo na presojo staršev o tem, kam in za koliko časa dovolijo otrokom brez nadzora ter kaj jih pri tem skrbi. Ugotavljali smo, kako in zakaj otroci potujejo v/iz šole in na/z zunajšolskih dejavnosti. Zbrane podatke smo analizirali kvantitativno in kvalitativno ter ugotovili, da starši precej različno opredeljujejo prosti čas otrok, v največji meri ga povezujejo z igro, manjkrat pa s časom zunaj. Večina otrok ima vsaj tri ure prostega časa dnevno, zunaj preživijo povprečno 2,22 ure. Pri izbiri otrokovih dejavnosti predstavlja pomemben dejavnik tudi izobraževalni vidik. Ob otrokovem preživljanju prostega časa zunaj je odrasla oseba prisotna pogosto oziroma občasno, kadar le-ta ni prisotna, pa so starši relativno malo zaskrbljeni. Ugotovili smo, da je pogostejša prisotnost odrasle osebe povezana tako z nižjo starostjo otroka kot z manjšim številom ljudi, ki jih starši v okolici poznajo. Povprečna starost, pri kateri anketirani starši otrokovo preživljanje časa zunaj brez nadzora dopuščajo, je 7,5 leta. Več kot polovica otrok je lahko zunaj sama do ene ure, večina je prostorsko omejena na domačo ulico. Pri omenjenem so staršem najpomembnejši dejavniki otrokovo poznavanje okolice, igra v območju mirnega prometa in zaupanje v odziv ljudi iz okolice v primeru težav. Stopnja zaupanja v odziv drugih je precej visoka in povezana s številom ljudi, ki jih starši v okolici poznajo. Največ otrok anketiranih za prihod v šolo in odhod domov uporablja pasivne načine premikanja. Delež aktivnih načinov premikanja je največji pri odhodu iz šole. Rezultati raziskave lahko prispevajo k boljšemu razumevanju prostega časa otrok in zaupanja ter skrbi staršev, povezanih s prosto igro oz. mobilnostjo otrok zunaj brez nadzora odraslega.20222022-05-19 08:20:54Magistrsko delo/naloga136737COBISS_ID: 108269315sl