Motiv družine in problemske tematike v izbranih slikanicah za otrokeKoželj, Evita (Avtor) Blažič, Milena (Mentor) mladinska književnostV diplomskem delu so obravnavani motiv družine in problemske tematike v šestih izbranih slikanicah; treh slikanicah avtorice Babette Cole in treh slikanicah avtorice Patricije Peršolja, pri čemer smo primerjali po eno slikanico avtorice Babette Cole z eno slikanico avtorice Patricije Peršolja. Obravnavane slikanice, ki so delo avtorice Babette Cole, so Prince Cinders (1987), Mummy never told me (2003) in Vsega po dvoje (1998); slikanice avtorice Patricije Peršolja pa Oglas za eno mamo (2009), Tata zmaj (2014) in Samo še pet minut (2021). V teoretičnem delu smo se najprej osredotočili na definicijo slovenske mladinske književnosti, ki jo določa in osmisli avtorica Milena Mileva Blažić, ter na modele realistične proze avtorice Marjane Kobe, ki se pojavljajo v sodobni mladinski književnosti. Zaradi obravnavanja motiva družine, v katero spada tudi otrok, je bilo smiselno predstaviti tudi podobo otroka skozi čas v mladinski književnosti, kar opiše avtorica Milena Mileva Blažić. V teoretičnem delu predstavljamo tudi pomen slikanice za otroka in zahtevnostne stopnje slikanic, kar je povzeto po opisih avtorice Marjane Kobe. Dotaknili smo se opisa sodobne pravljice in modela kratke sodobne pravljice, ki ga je avtorsko nadgradila Svetlana Makarovič ter opisala povezavo med subverzivno mladinsko književnostjo in kratkimi sodobnimi pravljicami. Malo več pozornosti smo namenili sodobni pravljici oziroma kratki sodobni pravljici z otroškim literarnim likom po teoriji Marjane Kobe, po kateri smo analizirali slikanice v empiričnem delu diplomske naloge. Obravnavane slikanice vsebujejo tematike, s katerimi se v življenju srečujejo mladi bralci, zato smo se v teoretičnem delu osredotočili tudi na problemsko tematiko po avtorju Igorju Saksidi, kar smo v empiričnem delu tudi podrobneje analizirali. Na koncu teoretičnega dela smo zaradi obravnavanega motiva družine opisali tudi definicijo družine in tipologijo po teoriji avtorice Tanje Rener (2006) ter označili družinske spremembe. Teoretični del smo zaključili z opisom podobe družine v literarni zgodovini slovenske mladinske književnosti, povzeto po avtorici Mileni Milevi Blažić. V empiričnem delu smo med seboj primerjali po eno delo avtorice Babette Cole z enim delom avtorice Patricije Peršolja: Prince Cinders (1987) Babette Cole in Oglas za eno mamo (2009) Patricije Peršolja; Mummy never told me (2003) Babette Cole in Tata zmaj (2014) Patricije Peršolja ter Vsega po dvoje (1998) Babette Cole in Samo še pet minut (2021) Patricije Peršolja. Na začetku nas je zanimalo, kateri tipi družin se pojavljajo v posamezni slikanici, kar smo raziskovali po teoriji Tanje Rener, ki je raziskovalka na področju sociologije družin in študij za mladino. Ugotavljali smo tudi, ali tip družine vpliva na pojavljanje problemskih situacij v njej in kako (če sploh) vpliva na odnose v družini. Slikanice smo primerjali po nekaterih kategorijah za analizo, izbranih iz Učnega načrta za slovenščino (Poznanovič, 2018), nato pa smo s pomočjo primerjalne preglednice analizirali, katere značilnosti sodobne pravljice po Marjani Kobe (1999) se pojavljajo v posamezni slikanici. Na koncu smo preko teorije Igorja Sakside (2014) ugotavljali, katere značilnosti (če sploh) problemske literature zajema posamezna slikanica. Rezultati analize so pokazali, kako se motiv družine pojavlja v vsaki izbrani slikanici, katere problemske tematike vsebuje posamezna slikanica, katere značilnosti sodobne pravljice so prikazane v posamezni slikanici in katera slikanica je primerna kot izhodišče za pogovor o problemskih temah v vrtcu.20222022-05-19 08:20:45Diplomsko delo/naloga136736COBISS_ID: 108263427sl