Intenzivnost doživljanja čustev in njihovo uravnavanje pri učiteljih razrednega poukaKrižnič, Marjeta (Avtor) Smrtnik Vitulić, Helena (Mentor) čustvaV magistrskem delu obravnavamo intenzivnost doživljanja čustev in njihovo uravnavanje pri učiteljih razrednega pouka. Osrednji namen magistrskega dela je bil raziskati, kako intenzivno učitelji razrednega pouka pri svojem delu doživljajo posamezna čustva (veselje, ljubezen, ponos, jezo, izčrpanost, brezup), kako pogosto v vsakodnevnih situacijah uporabljajo strategije uravnavanja čustev in ali se pri učiteljih razrednega pouka pogostost uporabe posameznih strategij uravnavanja neprijetnih čustev v vsakodnevnih situacijah povezuje z intenzivnostjo doživljanja izbranih neprijetnih čustev (jezo, izčrpanostjo, brezupom) pri njihovem delu. V teoretičnem delu najprej pojasnimo opredelitev, terminologijo, delitev, funkcije in značilnosti posameznih čustev, ki jih obravnavamo v raziskavi. Nato opredelimo strategije uravnavanja čustev po modelu Grossa in Thompsona (2007), učinkovitost uravnavanja čustev in čustveno zrelost. Sledi poglavje o značilnostih učiteljskega poklica, teoretični del pa zaključimo z opisom čustvovanja ter uravnavanja neprijetnih čustev učitelja. V raziskavi, ki jo opišemo v empiričnem delu, je sodelovalo 114 učiteljev razrednega pouka iz različnih osnovnih šol v Sloveniji. Učitelji so izpolnili spletni anketni vprašalnik o njihovem doživljanju in uravnavanju čustev. Rezultati so pokazali, da učitelji pri svojem delu veselje doživljajo zelo intenzivno, intenzivno doživljajo ponos in ljubezen, zmerno intenzivno doživljajo izčrpanost, manj intenzivno pa doživljajo brezup ter jezo. Učitelji intenzivneje doživljajo prijetna kot neprijetna čustva. Učitelji čustva pogosto uravnavajo s preusmerjanjem pozornosti, prevrednotenjem pomena dogajanja in preoblikovanjem telesnega doživljanja, občasno jih uravnavajo s telesno aktivnostjo, socialno oporo, spremembo situacije, izbiro situacije, prikrivanjem in kognitivnim prevrednotenjem pomembnosti situacije, redkeje jih uravnavajo tako, da se tolažijo s hrano in zelo redko z uporabo psihoaktivnih snovi (npr. tablet). Pri učiteljih se intenzivnost doživljanja jeze pomembno pozitivno povezuje s pogostostjo uporabe strategij, ki vključujejo tolažbo s hrano, socialno oporo, prevrednotenje pomembnosti, prikrivanje, uporabo psihoaktivnih snovi in preoblikovanje doživljanja, negativno pa s strategijo preusmerjanja pozornosti. Pri učiteljih se intenzivnost doživljanja brezupa pomembno pozitivno povezuje s pogostostjo uporabe strategij, ki vključujejo tolažbo s hrano, socialno oporo, prevrednotenje pomembnosti, prikrivanje in preoblikovanje doživljanja, negativno pa s strategijama preusmerjanje pozornosti in prevrednotenje pomena. Pri učiteljih se intenzivnost doživljanja izčrpanosti pomembno pozitivno povezuje s pogostostjo uporabe strategij, ki vključujejo tolažbo s hrano, uporabo psihoaktivnih snovi in preoblikovanje doživljanja. Dobljeni rezultati raziskave omogočajo boljše razumevanje intenzivnosti čustvovanja učiteljev in njihovega uravnavanja, zato učiteljem in drugih strokovnim delavcem lahko pomagajo pri učinkovitejšem uravnavanju čustev in s tem s kakovostnejšim delom z učenci.20222022-05-19 08:20:30Magistrsko delo/naloga136734COBISS_ID: 108248067sl