<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Določitev obremenitev pri tenisu pri mladih igralcih in igralkah</dc:title><dc:creator>Germič,	Aleš	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Filipčič,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>tenis</dc:subject><dc:subject>obremenitev</dc:subject><dc:subject>mladostniki</dc:subject><dc:subject>mikrotehnologija</dc:subject><dc:description>Obremenitve in napor v tenisu predstavljajo predmet mnogih raziskav, večinoma omejenih na specifične vaje in tekmovalne zahteve. Področje vsakodnevnih trenažnih obremenitev in napora, ki jih teniški igralci doživljajo, je zaenkrat še precej neraziskano. Slednje predstavlja težavo, saj določanje optimalnega trenažnega dražljaja najpogosteje poteka le intuitivno, brez objektivnega vpogleda v dejansko zahtevnost treningov. 
Namen raziskave je bil ugotoviti raven specifičnih teniških obremenitev v pripravljalnem obdobju, glede na starost in spol mladih teniških igralcev ter igralk. V raziskavo je bilo vključenih 17 teniških tekmovalnih igralcev (10 fantov, 7 deklet), ki smo jih razdelili v 3 starostne kategorije: ≤ 13 let, 14 - 16 let in ≥ 17 let. S pomočjo senzorjev Armbeep in pametnih telefonov smo za vsakega igralca pridobili podatke z vsaj desetih treningov v čim bolj strnjenem času pripravljalnega obdobja treniranja. Pri vseh igralcih smo zajeli le trenažne obremenitve (brez tekmovalnih), ki so zajemale dolžino treninga, tempo, število udarcev na uro, moč udarcev, teniško obremenitev zgornjih okončin (TOZO) in srčno-žilno obremenitev (SŽO).
Ugotovili smo, da so vse obremenitve, razen dolžine treninga, statistično značilno povezane s starostjo. Najvišja pozitivna povezanost se je pokazala med starostjo in močjo udarca, medtem ko je bila povezanost med starostjo in SŽO negativna. S starostjo smo največji delež razlik med treningi pojasnili v moči udarcev (23 %), nekoliko manj v tempu (9 %), TOZO (7 %) in številu udarcev na uro (6 %). Naše nadaljnje ugotovitve so bile, da povišanje starosti za 1 leto pomeni dvig tempa za 0,13 (udarci/min), števila udarcev na uro za 5,77, moči udarcev za 0,23 (g) in TOZO za 5,39 ter padec SŽO za 2,50. Pri moči udarcev in tempu smo izvedli tudi analizo med starostnimi skupinami, s čimer smo ugotovili, da je do statistično značilnih razlik prišlo med skupinama ≥ 17 let in ≤ 13 let ter skupinama ≥ 17 let in 14 - 16 let. Pri primerjavi med spoloma smo, ne glede na starost, statistično značilne razlike ugotovili pri številu udarcev na uro in TOZO, kjer so pri obeh kazalcih obremenitve višje vrednosti dosegli fantje. Enako smo ugotovili tudi znotraj starostne skupine ≤ 13 let, kjer je prav tako do statistično značilnih razlik prišlo pri številu udarcev na uro in TOZO, ponovno z višjimi vrednostmi pri fantih. 
Ugotovitve prikazujejo objektivni vpogled v količino, vrsto in intenzivnost specifičnih teniških obremenitev. Iz njih lahko povzamemo, da starost pomembno vpliva na obremenitve in telesni odziv. Višje obremenitve, katerih velik del prejme dominantna okončina (TOZO), že v kategoriji do 13 let dosegajo fantje, kar lahko vodi k povečanemu tveganju za poškodbe rame ali hrbta. S poznavanjem in optimiziranjem obremenitev lahko igralčev razvoj pospešimo in hkrati zmanjšamo možnosti nastanka poškodb ter pretreniranja.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-05-13 07:15:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>136644</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 36711</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 111649027</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
