Primerjava novega slovenskega in hrvaškega učnega načrta za pouk književnostiKolednik, Ana-Marija (Avtor) Saksida, Igor (Mentor) SlovenijaV Učnem načrtu Program osnovna šola slovenščina (2018) in Kurikulumu učnega predmeta hrvaški jezik za osnovne šole in gimnazije v Republiki Hrvaški (2019) so zapisani napotki in cilji, ki jim učitelji sledijo, da bi pripravili učne priprave za izvajanje pouka. Slovenija in Hrvaška imata različno ureditev šolskega sistema, čeprav sta sosednji državi. Učitelji v Sloveniji sledijo učnemu načrtu, na Hrvaškem pa nacionalnemu okvirnemu kurikulumu in kurikulumu učnega predmeta. V teoretičnem delu sem predstavila osnovne pojme, kot sta učni načrt in nacionalni okvirni kurikulum. Predstavila sem šolski sistem obeh držav, Slovenije in Hrvaške, in bistvene elemente vzgojno-izobraževalnega sistema na razredni stopnji. Kot raziskovalni pristop sem uporabila kvalitativno empirično raziskavo in deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja, ki sem jo razdelila na dva dela. V empiričnem delu sem najprej naredila študijo dokumentov, kjer sem primerjala učna načrta ter analizirala razlike in podobnosti med njima. Učna načrta sem primerjala po razlikah in podobnostih v njuni strukturi, pri ciljih in vsebinah, jeziku in književnosti, standardih znanja in didaktičnih priporočilih. Preverjala sem tudi razlike in podobnosti na področju književnosti: ljudsko slovstvo – avtorska književnost, klasika, sodobna klasika, sodobniki, obvezni/kanonski avtorji – priporočeni avtorji/besedila, svetovna književnost – slovenska in/ali hrvaška književnost, avtorice – avtorji. V drugem delu raziskave sem naredila intervju z učitelji razrednega pouka v Sloveniji in na Hrvaškem. Na podlagi odgovorov sem izvedela, kako učitelji uporabljajo učni načrt pri svojem pouku, in ugotovila, ali je uporaba učnih načrtov v obeh državah podobna ali obstajajo razlike. Zaključila sem s skupno analizo obeh delov raziskovanja.20222022-05-12 07:48:04Magistrsko delo/naloga136586COBISS_ID: 107216643sl