Arhitektonski elementi episkopske bazilike v Konjuhu, R. MakedonijaIvanovikj, Radomir (Avtor) Djurić, Bojan (Mentor) Golemo GradišteŠkofijska bazilikaArhitekturni članiTelesa stebrovKapitaliBaze stebrovrekonstrukcijaKamninekamnolomiOrodjaOsrednja tema magistrskega dela je arheološko gradivo, odkrito na arheološkem najdišču Golemo Gradište, v. Konjuh, R. Makedonija, natančneje arhitekturni členi episkopalne bazilike, ki leži na severni terasi najdišča. Golemo Gradište se nahaja 41 km vzhodno od Skopja, R. Makedonija. Leži pribl. 6 km južno od avtoceste Kumanovo - Kriva Palanka, ob reki Krivi v rudarski regiji. Prvi, ki je našel to najdišče, je bil starec iz vasi Šopsko Rudare, ki je imel videnje, da je na hribu Golemo Gradište cerkev. V svoji viziji je videl cerkev, posvečeno sv. Janezu, in to je bil razlog, ki je prepričal redovnice iz tamkajšnjega samostana, da so mu pomagale pri izkopavanju te cerkve. Dogodek se je zgodil leta 1919, ko so našli zelo nenavadno cerkev imenovano Rotunda. Po letu 1919 se skoraj 18 let nihče ni več ukvarjal s tem spomenikom. Šele leta 1937 je najdišče obiskal srbski arheolog Nikola Vulić (Vulić, 1948). Po Vulićevem obisku Konjuha je leta 1938 Svetozar Radojčić izdelal širši pregled območja in prvi zaznal veliko episkopalno baziliko na severni terasi najdišča (Radojčić, 1952). Takrat so bili vidni le obrisi bazilike, na njihovem vrhu pa so bili vidni ostanki marmorne oltarne ograje. Po Radijčićevem obisku se je za to najdišče zanimalo veliko raziskovalcev: v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja je Ivan Mikulčić najdišče pregledal in opisal njegove številne arheološke značilnosti (Mikulčić, 1973), dve desetletji pozneje pa prav tako Viktor Lilčić (Lilčić, 1994). Borka Dragojević-Josifovska je zbrala napise iz okolice najdišča in jih objavila leta 1982 (Dragojević-Josifovska 1982). Leta 1988 je Živojin Vinčić z Nacionalnega konservatorskega inštituta vodil projekt, osredotočen na morebitno konservacijo Rotonde (Vinčić, 1988). Ob gradnji železniške proge Skopje – Sofija so se leta 1995 začela nujna reševalna izkopavanja pod vodstvom Milana Ivanovskega iz Nacionalnega konservatorskega inštituta; na pokopališkem območju K’šla, onstran reke nasproti najdišča Golemo Gradište, so odkrili številne prazgodovinske in zgodnjerimske pokope ter manjšo zgodnjebizantinsko cerkev, povezano z velikim obokanim grobom (Ivanovski, 1996). Leta 1998 so v okviru makedonsko-ameriškega raziskovalnega projekta, ki sta ga vodila Kiril Trajkovski iz Muzeja Makedonije in Carolyn S. Snively iz Gettysburg Collegea, raziskali najdišče in njegovo neposredno okolico. Njuni cilji so bili najti, identificirati in opisati značilnosti najdišča, ki so vidne na površini, ter jih zabeležiti na topografskem načrtu; pregledati rotundo pri iskanju odgovorov na specifična arhitekturna in liturgična vprašanja; ter zbrati in analizirati keramično gradivo s površine in iz testnih jarkov (Snively, 2002). Od leta 2000 do 2004 je bil glavni poudarek na izkopavanju akropole, od leta 2005 do danes, tokrat pod vodstvom Gorana Saneva iz Arheološkega muzeja Makedonije in Carolyn S. Snively iz Gettysburg Collegea, pa je bil poudarek na raziskavah severne teras. Pri teh raziskavah so se leta 2005 prvič jasno pojavile ostaline velike škofovske bazilike, ki so predmet tega dela. Glede na to, da gre za izjemno bogato najdišče, in da gre za številna arheološka vprašanja, ki se jih preučuje že skoraj celo stoletje, je bilo v zvezi njim objavljenih že mnogo razprav. V njih so bili obravnavani različni vidiki življenja v tem mestu, npr. umetniška vrednost najdb, njihov nastanek, razvoj urbanistične zasnove mesta, pokopališča in še marsikaj. Toda kljub velikemu zanimanju raziskovalcev vprašanju arhitekturnih členov episkopalne bazilike doslej še nihče ni posvetil posebne p ozornosti. Pomojem mnenju je glavni razlog za to dejstvo, dasose raziskovalci osredotočili na pomembnejša vprašanja življenja in razvoja poznorimskega mesta. Glavni cilj mojega dela je natančna preučitev tega detajla v celoti arheološkega gradiva. Gradivo je predstavljeno kot posebna celota in nadgrajeno z novimi informacijami, pridobljenimi z najnovejšimi arheološkimi izkopavanji, s čimer poskušam odgovoriti na več odprtih vprašanj. Predstavitev arheološkega gradiva z najdišča daje priložnost za ustrezno obdelavo dela ogromnega arheološkega fundusa, odkritega kot rezultat sistematičnih arheoloških raziskav, pri katerih sem aktiven udeleženec od leta 2011 do danes. Predstavitev arhitekturnega gradiva bo moj skromen prispevek k poznoantični arheologiji Makedonije. Magistrsko delo je nekakšen monografski prikaz arheološkega najdišča Golemo Gradište v posebnem obdobju človeške zgodovine, v katerem so se zgodile velike spremembe, s posebnim poudarkom na gradbenih elementih episkopalne bazilike, arhitekturnih členih te stavbe in izvoru materiala, uporabljenega pri gradnji. Pri tem mislim predvsem na obdobje Justinijanove gradnje. Pristop k raziskovanju te naloge je multidisciplinaren, zato so upoštevane vse razpoložljive informacije o regiji. Glavni poudarek je na materialu iz bazilike, torej na njenih strukturnih elementih. Noben del tega gradiva ni bil še nikoli objavljen. Obdelava gradiva, njegova sistematizacija in tipološka določitev je potekala na podlagi primerjave s trenutnimi spoznanji arheološke znanosti. Predmeti so kataloško obdelani, predstavljeni s fotografijami in risbami ter razvrščeni glede na material, iz katerega so bili izdelani, glede na funkcijo, ki so jo imeli, nato pa kronološko določeni in tipološko razvrščeni. Iz nekaterih artefaktov, zlasti iz teles stebrov, so bili odvzeti vzorci za laboratorijsko analizo, da bi ugotovili, ali so bili narejeni iz lokalnih virov materiala, ali je bil material uvožen oz. so bili predmeti prineseni kot spolije. Po opravljenih meritvah in rekonstrukciji močno fragmentiranih stebrov je bila izračunana višina stebrišča bazilike oz. njenih kolonad, kar je omogočilo izdelavo jasne slike videza stavbe. Glede na to, da je bilo veliko število strukturnih elementov na najdišču premaknjenih (delno s strani zadnjih prebivalcev naselja, deloma pa med arheološkimi izkopavanji), je bilo treba pregledati vsa poročila iz preteklih izkopavanj in rekonstruirati njihovo originalno pozicijo pri odkritju.20222022-05-12 07:45:17Magistrsko delo/naloga136579VisID: 497554sl