Dokaz protiteles z rutinskim mikroaglutinacijskim in komercialnim testom ELISA pri bolnikih s sumom na leptospirozoKac, Valentina (Avtor) Ružić Sabljić, Eva (Mentor) Cvitković Špik, Vesna (Komentor) zoonozeleptospirozaLeptospira interrogans sensu latoserološka diagnostikamikroaglutinacijski testMATencimsko imunski testELISALeptospiroza velja za najbolj razširjeno zoonozo po vsem svetu. Povzročajo jo bakterije iz rodu Leptospira. Prenos bakterij na človeka se najpogosteje zgodi ob izpostavljenosti okolju, kontaminiranemu z leptospirami, ki aktivno vdirajo skozi kožo in sluznico. Pri večini bolnikov je okužba blaga in se kaže kot neznačilno vročinsko stanje ter se omeji brez zdravljenja. Približno 10 % bolnikov z leptospirozo pa prizadene hujša oblika bolezni, imenovana Weilov sindrom, kjer gre za kombinacijo zlatenice in odpovedi ledvic. Najpogosteje uporabljen diagnostični pristop za odkrivanje leptospiroze je serologija, ki temelji na dokazu specifičnih protiteles. V naši raziskavi smo uporabili dva testa, in sicer referenčni test MAT, s katerim smo dokazovali celokupna protitelesa (IgM in IgG) ter komercialni test ELISA, s katerim smo ločeno dokazovali protitelesa IgM in IgG. Namen raziskave je bil dokaz specifičnih protiteles z obema testoma ter primerjava in ujemanje rezultatov obeh seroloških testov. V raziskavo smo vključili 100 vzorcev bolnikov s sumom na leptospirozo. Ugotovili smo, da so pozitivni rezultati testa MAT najbolj korelirali s prisotnostjo protiteles IgM, ki smo jih dokazali s testom ELISA. Rezultati obeh testov so se v našem primeru ujemali v 83,1 %. Glede na odstotek ujemanja rezultatov obeh testov smo zaključili, da je test ELISA dobra alternativa za rutinsko diagnozo, predvsem za dokazovanje protiteles IgM in posledično odkrivanje okužb z leptospirozo v zgodnji fazi bolezni, vendar je potreben tudi test MAT za naknadno potrditev pozitivnega rezultata.[V. Kac]20222022-05-12 07:15:02Magistrsko delo/naloga136574UDK: 579.61:616-078VisID: 203470COBISS_ID: 107556355sl