<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Stroškovno optimalni pristop k energijski sanaciji tipične poševne strehe</dc:title><dc:creator>Hribar,	Žan Žak	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Košir,	Mitja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Božiček,	David	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>diplomska naloga</dc:subject><dc:subject>VSŠ</dc:subject><dc:subject>GR</dc:subject><dc:subject>GR-OG</dc:subject><dc:subject>življenjska doba strehe</dc:subject><dc:subject>energijska učinkovitost</dc:subject><dc:subject>prenova strehe</dc:subject><dc:subject>zamenjava strehe</dc:subject><dc:subject>analiza stroškov</dc:subject><dc:description>Namen diplomskega dela je ugotoviti, kateri konstrukcijski sklop strehe je stroškovno najbolj upravičen, glede na življenjsko dobo, uporabljene materiale in energijsko učinkovitost njihove zasnove. Analiza dela temelji na sedmih scenarijih, razvrščenih v tri skupine po podobnosti, ki vključujejo prenovo strehe reprezentativne Slovenske stanovanjske hiše. Analizirani konstrukcijski sklopi izpolnjujejo vse zahteve po Pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah. Scenariji vključujejo tako minimalne prenove kot tudi scenarije z bolj celovito prenovo in zamenjavo celotne nosilne konstrukcije strehe. Z uporabo t. i. standardnih in nadstandardnih materialov ter raznoliko kvaliteto vgrajenih elementov, so scenariji približek raznolikosti, ki se pojavlja v praksi. Vsak posamezni scenarij je obravnavan preko energijskega modela hiše, izdelanim v programu KI energija, ki so mu dodani podatki o materialih - gradnikih posameznega dela stavbe. V programu OneClickLCA pa so bili na podlagi izračuna energijske učinkovitosti ter ocenjenih investicijskih stroškov analizirani vseživljenjski stroški stavbe za obdobje 40 let. Medsebojna primerjava scenarijev, skozi njihovo življenjsko dobo, je razvidna s časovno odvisne analize stroškov. Ugotovljeno je, da se na dolgi rok izplača uporaba t. i. nadstandardnih materialov in kvalitetnih elementov, ter da visoki vhodni stroški, še ne pomenijo višjih stroškov, ob koncu življenjske dobe stavbe. Pridobljeni rezultati raziskave, zaradi upoštevanja faze zamenjave dotrajanih materialov, realistično prikažejo visoka medsebojna razlikovanja in odstopanja. Kljub pridobljenim rezultatom pa je zaključeno, da je najoptimalnejši scenarij odvisen od namembnosti nepremičnine in finančnih zmožnosti njenega investitorja.</dc:description><dc:publisher>[Ž. Ž. Hribar]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-05-11 07:45:09</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>136550</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 699.86:727(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 148567</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 107890691</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
