Ekonomska analiza bančne regulacije na ravni EUPremrov, Jan (Avtor) Zajc, Katarina (Mentor) bančna regulacijaUredba 2019/876/EUDirektiva 2019/878/EUBaselski standardiBasel IIIBasel IIIBančništvo je ključen dejavnik v ekonomskem sistemu, zato je zelo pomembno, da banke poslujejo odgovorno, so pozorne na tveganja lastnega poslovanja in vzdržujejo raven regulativnega kapitala, ki ustreza njihovi izpostavljenosti oziroma tveganjem. Vse te vidike ureja in zagotavlja ravno bančna regulacija. Zato sem v uvodnem delu magistrskega dela najprej prestavil osnovne značilnosti bančne regulacije, ki so preprečevanje sistemskih tveganj, zagotovitev nemotenega delovanja monetarne politike in oblikovanje bonitetnih pravil. Ti cilji se uresničujejo na več ravneh. Najprej je tu mednarodna raven, na kateri so pravila vsebovana v Baselskih standardih (Basel I–IV). Z vidika magistrskega dela sta pomembna predvsem Basel III in IV, ki sta bila sprejeta kot odgovor na globalno finančno krizo iz leta 2008. Naslednjo raven ureditve predstavlja evropska izvedbena zakonodaja, kjer sta ključna dokumenta Uredba 2019/876/EU in Direktiva 2019/878/EU, ki v Evropsko unijo vnašata Basel III in IV. Zadnjo raven regulacije sestavlja nacionalna zakonodaja, zato sem v magistrskem delu na kratko predstavil tudi slovensko ureditev bančništva. Poglavitni cilj je preveriti, ali nova baselska in evropska zakonodaja dejansko preprečujeta nastanek novih kriz oziroma zmanjšata njihove posledice. To sem preveril na osnovi statističnih podatkov o ključnih kazalnikih. Prvi izziv za novo ureditev je predstavljala kriza covid-19, kjer se je ravno nova ureditev pomembno izkazala. Na osnovi statistični podatkov o novi ureditvi in spopadanju s krizo ter njenim posledicami v globalnem in slovenskem merilu lahko ugotovim, da je nova ureditev učinkovita, primerna in prispeva odločilen korak na poti do stabilnega, trdnega in proti šokom odpornega finančnega sistema20222022-05-10 09:00:02Magistrsko delo/naloga136505VisID: 102359COBISS_ID: 109288195sl