<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv spolne zlorabe otrok na duševno zdravje</dc:title><dc:creator>Pikec,	Kaja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bizjak,	Martina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kamenšek,	Tina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lapanja,	Aljoša	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>zloraba</dc:subject><dc:subject>zdravje otrok</dc:subject><dc:subject>posledice</dc:subject><dc:description>Uvod: Spolna zloraba velja za velik svetovni problem in tabu temo. V Evropi je vsako leto 18 milijonov otrok žrtev spolne zlorabe. Storilci so v veliki večini sorodniki ali bližnje osebe žrtve. Prepoznava spolne zlorabe je težavna, posledice pa so hude in dolgotrajne. Namen: Predstaviti želimo spolno zlorabo otrok, vpliv spolne zlorabe na duševno zdravje, njene posledice, vlogo medicinske sestre in oblike pomoči za žrtve. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela, s pregledom strokovne in znanstvene literature. Iskanje je potekalo prek portala DiKUL v podatkovnih bazah Medline, ScienceDirect, CINAHL, Wiley Online Library in Cochrane Library, v obdobju od decembra 2020 do oktobra 2021. Za identifikacijo literature smo uporabili tudi operaterja AND in OR: spolna zloraba otrok in duševno zdravje, zdravstvena nega in obravnava spolne zlorabe, storilci in spolna zloraba, kratkoročne ali dolgoročne posledice spolne zlorabe otrok. Rezultati: Pri pregledu literature smo ugotovili, da se posledice spolne zlorabe deli na psihične, telesne, psihosomatske, vedenjske in dolgoročne. Prikazali smo obravnavo žrtve spolne zlorabe v zdravstvenih ustanovah ter pomoč žrtvam v obliki različnih organizacij in programov. Najbolj učinkovita pomoč po spolni zlorabi je intervencija kognitivno-vedenjske terapije, usmerjene k travmi. Razprava in zaključek: Rezultati so prikazali tri najpogostejše posledice spolne zlorabe, in sicer tvegan življenjski slog (uporaba drog, alkohola in tvegani spolni odnosi), posttravmatski stresni sindrom in psihološke stiske (depresija, anksioznost, shizofrenija, samomorilne misli). Dokazano je bilo tudi nazadovanje kognitivnih sposobnosti (spomin, pozornost in jezik) zaradi epigenetskih sprememb v možganih. Vidne posledice so bile tudi še v odrasli dobi, in sicer pri odnosih (partnerskih, družinskih), na ginekološkem področju, telesnem zdravju – kronična bolečina ter pri starševstvu in v perinatalnem obdobju. Težave so se pojavljale tudi v zdravstvu zaradi pomanjkanja znanja na tem področju. Žrtve so poudarile pomembnost neposrednega vprašanja o zlorabi. V prihodnosti bi bilo treba nameniti več pozornosti izobraževanju o spolni zlorabi tako za zdravstvene delavce kot tudi za širšo javnost.</dc:description><dc:publisher>[K. Pikec]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-05-07 07:45:33</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>136487</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 111869</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 106942467</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
