Vpliv funkcionalne vadbe na kakovost življenja dializnih bolnikovKolman, Ajda (Avtor) Bogataj, Špela (Mentor) dializni bolnikihemodializatelesna aktivnostfunkcionalna vadbavprašalnik gibalne aktivnosti HAPV naši raziskavi smo želeli ozavestiti tako oblikovalce zdravstvenih politik kot tudi dializne in ostale kronične bolnike, o pomenu vsakodnevne telesne dejavnosti v boju proti posledicam bolezni. Ključni prispevek naloge je bil ugotoviti, ali vadbeni program, kjer med-dializnem kolesarjenju dodamo še funkcionalno vadbo izboljša zmogljivost bolnikov za aktivnosti v vsakdanjem življenju v primerjavi s trenutno široko uporabljeno metodo vadbe z med-dializnim kolesarjenjem. Zanimalo nas je tudi v kolikšni meri predhodna telesna pripravljenost in starost vplivata na izboljšanje splošne telesne aktivnosti in zmogljivosti dializnih bolnikov. V vzorec je bilo zajetih 40 oseb z diagnozo končne ledvične odpovedi. Vse osebe so bile na nadomestnem zdravljenju s hemodializo v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Za raziskovalni instrument smo uporabili vprašalnik gibalne aktivnosti HAP (Human Activity Profile Questionnaire). Merjenci so izpolnili vprašalnik trikrat (pred začetkom raziskave, po 8. tednu in po 16. tednu). Po prvih, začetnih meritvah, smo bolnike naključno razdelili v eksperimentalno (n=20) in kontrolno (n=20) skupino. Obe skupini sta trikrat tedensko izvajali med-dializno kolesarjenje, eksperimentalna skupina pa je poleg tega še trikrat tedensko pred dializo izvajala 30-45 minutno funkcionalno vadbo. Statistična analiza je obsegala postopke osnovne opisne statistike, test Shapiro-Wilkov, parni t-test in ANOVE. Podatke smo obdelali s SPSS 22.0 in Microsoft Excel 2013. Ugotovili smo, da je prišlo do izboljšanja splošne telesne aktivnosti in zmogljivosti tako v eksperimentalni kot tudi kontrolni skupini, vendar pa med skupinama ni prišlo do statistično značilnih razlik. Poleg tega smo ugotovili, da se splošna telesna aktivnost statistično značilno najbolj izboljša pri osebah, ki so bile v začetku raziskave uvrščene v skupino neaktivnih oseb, najmanj pa pri osebah, ki so bile ob začetku raziskave uvrščene v skupino aktivnih oseb. Kot zadnje smo ugotovili, da starost ne vpliva značilno na izboljšanje maksimalnega številka točk (AAS vrednosti) vprašalnika HAP, statistično značilno pa vpliva na prilagojeno oceno aktivnosti (MAS vrednosti) vprašalnika HAP. Zaključujemo, da bi bilo smiselno ponuditi možnost med-dializnega kolesarjenja in funkcionalne vadbe vsem dializnim bolnikom, ki se zdravijo v hemodializnih centrih. Kljub temu, da nismo ugotovili statistično značilnih razlik med obema oblikama vadbe, bi bilo smiselno vključiti funkcionalno vadbo v vadbeni program, saj je izredno pomembno, da poleg aerobnih sposobnosti bolniki razvijajo tudi moč, koordinacijo, ravnotežje in gibljivost. Z vadbo bi preprečili dodatne pridružene bolezni in zaplete povezane s končno ledvično odpovedjo. Posledično bi prišlo do izboljšanja kvalitete življenja bolnikov.20222022-05-06 07:15:03Magistrsko delo/naloga136465VisID: 36702COBISS_ID: 111646979sl