<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ovrednotenje uporabe poddaj pri pouku kemije</dc:title><dc:creator>Žigon,	Tomaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ferk Savec,	Vesna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>poddaja</dc:subject><dc:subject>kemija</dc:subject><dc:subject>kemijsko izobraževanje</dc:subject><dc:subject>IKT-orodja</dc:subject><dc:description>Izvajanje pouka v šolah pogosto poteka na tradicionalen način s frontalnim poučevanjem in predavateljem v središču pozornosti, kljub temu da je za kakovostno usvajanje znanja, spretnosti in veščin bistveno zagotoviti okolje, v katerem so v središču aktivni učenci. Informacijsko-komunikacijska tehnologija omogoča preoblikovanje učnega procesa, ena od takšnih možnosti je uporaba poddaj. Raziskave kažejo, da slednje omogočajo dobro alternativo tradicionalnemu načinu učenja in poučevanja kemije, vendar ga samo z uporabo poddaj ne more v celoti nadomestiti. Pri pouku kemije predstavlja uporaba poddaj inovativen pristop, ki pa od avtorja učnih enot zahteva več priprav in poglobljeno delo, predvsem pri poučevanju slovensko govorečih učencev, saj je količina slovenskih poddaj omejena. Ker na slovenskem prostoru še ni bilo narejene raziskave s področja uporabe poddaj pri pouku kemije, je namen tega magistrskega dela ovrednotiti uporabno vrednost poddaj pri pouku kemije. Z uporabo svetovnega spleta in člankov sem pregledal področje uporabe poddaj pri pouku kemije. Z vprašalnikom sem preveril, kaj o uporabi in o ustvarjanju lastnih poddaj za učenje kemije menijo dijakinje in dijaki, z intervjuvanjem izbranih srednješolskih učiteljic pa sem spoznal, na kakšen način se poddaje morda že uporabljajo pri pouku kemije v Sloveniji ter kakšne prednosti in omejitve glede njihove uporabe prepoznavajo učitelji kemije. Ugotovil sem, da srednješolci podpirajo uporabo poddaj, zlasti video različic, za učenje kemije, a prednost dajejo tradicionalnim oblikam učenja. Za ustvarjanje lastnih poddaj ne kažejo velikega interesa, se pa učiteljicam ta aktivnost zdi zelo poučna. Pravijo, da pri svojem delu poddaj ne uporabljajo pogosto, raje se poslužujejo drugih aktivnosti. Največjo oviro vidijo v časovni stiski s sledenjem učnim ciljem po učnem načrtu. Magistrsko delo utira pot novim spoznanjem o uporabi poddaj na področju raziskovanja v kemijskem izobraževanju in predstavlja velik doprinos pedagogiki kemije.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-05-04 10:44:34</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>136438</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 15321</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 96172291</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
