Pripravljenost službe nujne medicinske pomoči na »amok« situacijeKompare, Domen (Avtor) Sotler, Robert (Mentor) Kramar, Janez (Komentor) Prestor, Jože (Recenzent) diplomska delazdravstvena negaživljenju nevarni dogodkiamokmnožično streljanjeaktivni smrtonosni dogodkiusposabljanjeintervencijske službeUvod: Beseda amok izvira iz 15. stoletja. Skozi zgodovino se je njen pomen nekoliko spreminjal, vseskozi pa je vključeval agresivno dejanje napada na več oseb, vse dokler napadalec ni bil nevtraliziran. Danes v nujni medicinski pomoči besedo amok uporabljamo za opis dogodka, kjer eden ali več storilcev brezciljno, sistematično, z orožjem ali drugimi sredstvi ubijejo ali poškodujejo eno ali več oseb, pri čemer je ključnega pomena, da z dejanjem nadaljujejo ali je očitno, da bodo z njim nadaljevali. Prelomnica v pristopu ekip nujne medicinske pomoči v primeru amok intervencij pomeni streljanje na osnovni šoli Sandy Hook 14. decembra 2012 v ameriški zvezni državi Connecticut. Leta 2017 so v Sloveniji izšla Priporočila za ukrepanje ekip nujne medicinske pomoči pri aktivnih življenju nevarnih dogodkih – AMOK intervencijah, ki opisujejo delovanje nujne medicinske pomoči od sprejema telefonskega klica do prenosa poškodovanca do reševalnega vozila. Namen: Namen diplomskega dela je opisati življenju nevarne dogodke in predstaviti, kako je služba nujne medicinske pomoči v Sloveniji pripravljena na morebitna posredovanja v amok intervencijah. Cilji diplomskega dela so predstaviti življenju nevarne dogodke, predstaviti pripravljenost sistema nujne medicinske pomoči v Sloveniji ter opisati vlogo zdravstvene nege pri obravnavanju življenju nevarnih dogodkov v nujni medicinski pomoči. Metode dela: Uporabljena je deskriptivna metoda dela, s katero smo pregledali in razložili, kaj so življenju nevarni dogodki. Predstavili smo tudi Priporočila za ukrepanje ekip nujne medicinske pomoči pri aktivnih življenju nevarnih dogodkih v Sloveniji. Diplomsko delo smo nadgradili z empiričnim delom, ki ponuja začetni vpogled v pripravljenost izvajalcev nujne medicinske pomoči za posredovanje na amok intervencijah. Rezultati: V Evropi smo v zadnjih 20 letih prepoznali 59 dogodkov, ki ustrezajo definiciji amok dogodkov. Predvsem po objavi karikature preroka Mohameda v francoskem častniku Charlie Hebdo se je število versko pogojenih napadov drastično povečalo, napadi so bili agresivnejši, čemur je sledilo drastično povečanje števila žrtev. Priporočila za ukrepanje ekip nujne medicinske pomoči pri aktivnih življenju nevarnih dogodkih v Sloveniji opisujejo posredovanje ekip nujne medicinske pomoči v primeru amok intervencij, poseben poudarek pa namenjajo tudi sodelovanju z ostalimi intervencijskimi službami in skupnim vajam za primer amok intervencij. V empiričnem delu smo z raziskavo ugotovili, da z ustrezno balistično opremo razpolaga dobra polovica izvajalcev, noben izvajalec nujne medicinske pomoči pa ne razpolaga s celotno ustrezno zaščitno opremo reševalcev. Polovica izvajalcev nujne medicinske pomoči ima lastne protokole za primer posredovanja ob amok intervencijah ali pa ima take protokole v pripravi. Izvajalci nujne medicinske pomoči se po večini udeležujejo izobraževanj, medtem ko jih zgolj četrtina izobraževanja izvaja v lastni režiji. Razprava in zaključek: Pripravljanje izvajalcev nujne medicinske pomoči v Sloveniji je, kljub bogatim izkušnjam iz tujine, ki kažejo potrebo po razvoju nujne medicinske pomoči tudi v tej smeri, počasno, opremljanje pa pomanjkljivo. S tem se bistveno podaljšuje morebitna hitrost odziva ekip nujne medicinske pomoči, varnost reševalcev in žrtev v primeru amok intervencij pa je zmanjšana. Ker lahko do amok dogodka pride kadar koli, bodo morali izvajalci nujne medicinske pomoči pod okriljem Ministrstva za zdravje izdelati enotne protokole za posredovanje v primeru amok intervencij, oblikovati pa je treba tudi kontinuirano izobraževanje in usposabljanje z vključenimi intervencijskimi službami.[D. Kompare]20222022-05-04 09:13:46Diplomsko delo/naloga136435UDK: 616-083VisID: 111863COBISS_ID: 106450179sl