Moški in moškosti v socialnopedagoškem poklicuJurjaševič, Tara (Avtor) Tašner, Veronika (Mentor) feminiziran poklicMagistrsko delo raziskuje, kako socialni pedagogi doživljajo svojo spolno identiteto in kateri so morebitni pozitivni ali negativni vidiki moškosti v feminiziranem poklicu. Feministične študije in študije spola so v zgodovini veliko pozornosti namenjale teoretiziranju binarnosti spola in oblikovanju ženske spolne identitete. Po drugem valu feminizma v 70. letih 20. stoletja se je začelo postopno preizpraševanje moške spolne identitete in temu je sledil razvoj kritičnih študij moških in moškosti. Moškost se je začelo dojemati kot večplastno in mnogotero, posebej izpostavljen je bil koncept hegemone moškosti. Slednja obstaja v relaciji z drugimi moškostmi in ženskim spolom ter zajema ideal moškosti v določenem času in prostoru. Spolna ureditev določa tudi delovne prakse. Posebej spolno zaznamovano je skrbstveno delo, ki je že stoletja v domeni žensk. V socialni pedagogiki, tako kot v večini poklicev, ki se ukvarjajo s skrbjo za druge, še danes najdemo le malo število moških. Raziskava je kvalitativna, za zbiranje podatkov so uporabljeni polstrukturirani intervjuji. Vprašanja so osredotočena na razloge, zakaj se moški odločijo za socialnopedagoški poklic, ali imajo zaradi svoje spolne identitete prednosti ali ovir in kako doživljajo svojo spolno identiteto. Rezultati so pokazali, da se socialni pedagogi poskušajo oddaljiti od dela socialnih pedagoginj, da zavzemajo bolj stereotipno moško vlogo ter da so deležni mnogih prednosti. Njihove izkušnje se razlikujejo glede na njihovo predstavo o svoji moškosti – več težav pri delu izkusijo tisti, ki se ne morejo naslanjati na stereotipno moške lastnosti (kot je npr. fizična moč).20222022-04-23 10:53:08Magistrsko delo/naloga136315COBISS_ID: 105665283sl