<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Mikrobiološka onesnaženost sadja in zelenjave v trgovskih verigah</dc:title><dc:creator>Primožič,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Godič Torkar,	Karmen	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jevšnik Podlesnik,	Mojca	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ovca,	Andrej	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>sanitarno inženirstvo</dc:subject><dc:subject>sadje</dc:subject><dc:subject>zelenjava</dc:subject><dc:subject>trgovske verige</dc:subject><dc:subject>mikrobiološko onesnaženje</dc:subject><dc:subject>potrošniki</dc:subject><dc:description>Uvod: Tveganja za mikrobiološko onesnaženje svežega sadja in zelenjave se pojavljajo v vseh fazah njegove pridelave, od polja/sadovnjaka do mize potrošnika. Pri zagotavljanju varnega sadja in zelenjave so odgovorni vsi deležniki, od polja do mize, vključno s potrošnikom. Namen: Namen naloge je spremljati ravnanje zaposlenih pri ravnanju s sadjem in zelenjavo ter potrošnikov pri izbiranju in nakupu le-tega v dveh poslovalnicah izbrane trgovske verige. Želeli smo ugotoviti mikrobiološko onesnaženje izbranega svežega sadja in zelenjave na prodajnih policah ob odprtju trgovine in potem ob koncu delovnega časa. Metode dela: Vzorčenje in opazovanje smo v vsaki poslovalnici izvedli trikrat v poletnem obdobju. Ravnanje s sadjem in zelenjavo v trgovini smo opazovali pri 12 zaposlenih in skupno pri 120 potrošnikih, polovica je bilo žensk, polovica moških. Vsakokrat smo ob odprtju trgovine in pred zaprtjem iz istih prodajnih polic odvzeli po tri kose konvencionalno pridelanega sadja jabolk, breskev in grozdja ter zelenjave paprike, paradižnika in solate ter na njihovi površini z metodo štetja kolonij na trdnih gojiščih ugotavljali skupno število aerobnih mezofilnih in psihrotrofnih mikroorganizmov, število bakterij družine Enterobacteriaceae z bakterijo E. coli, Staphylococous spp., Micrococcus spp, Bacillus spp. in gliv. Rezultati: Skupno je 41,4 % potrošnikov, več je bilo žensk, med nakupovanjem sadja in zelenjave uporabljalo rokavice. Kar 95,3 % opazovanih potrošnikov je med nakupovanjem sadje in zelenjavo prebiralo in stiskalo. Med zaposlenimi je le eden uporabljal zaščitne rokavice. Polnjenje polic s sadjem in zelenjavo s tehniko stresanja je izvajal en zaposleni. Ostali so posamične kose na police polagali ročno. V času našega opazovanja so zaposleni 100-odstotno skrbeli za izločanje poškodovanega sadja in zelenjave. Salmonella je bila prisotna na površini šestih (8,3 %) vzorcev, vrste Listeria monocytogenes nismo ugotovili. Bakterijo E. coli v koncentraciji nad 102 CFU/100 cm2 smo potrdili pri petih (6,9 %) vzorcih, stafilokoke in bakterije rodu Bacillus v 94,4 % in plesni pri 98,6 % odvzetih vzorcih sadja in zelenjave. Povprečno skupno število aerobnih mezofilnih mikroorganizmov je bilo 6,25 log CFU/100 cm2 površine, najmanj na jabolku in največ na solati. Ugotovili smo statistično značilno višje število vseh skupin mikroorganizmov v večernih glede na jutranje vzorce sadja in zelenjave (p &lt; 0,001). Razprava in zaključek: Pri potrošnikih smo opazili slabo ozaveščenost glede ustreznega ravnanja s sadjem in zelenjavo. Zaposleni so dosledno skrbeli za izločanje poškodovanega sadja in zelenjave. V večini so uporabljali pravilno tehniko polnjenja polic. Število vseh skupin mikroorganizmov je bilo v večini vzorcev višje od njihovega števila v jutranjih vzorcih. Ker smo prisotnost mikroorganizmov ugotavljali le na površini, ne moremo natančno opredeliti, ali so odvzeti vzorci skladni z zakonodajo.</dc:description><dc:publisher>[A. Primožič]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-04-21 08:11:31</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>136251</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 614</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 111823</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 105549571</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
