Primerjava funkcije kolena po rekonstrukciji sprednje križne vezi in dinamični stabilizaciji po metodi LigamysBoštjančič, Ana (Avtor) Vauhnik, Renata (Mentor) Ravnikar, Gregor (Komentor) Kacin, Alan (Recenzent) magistrska delafizioterapijasprednja križna vezdinamična stabilizacija LigamysrekonstrukcijafunkcijaUvod: Dinamična stabilizacija ligamenta je novejša tehnika obravnave pretrgane sprednje križne vezi, ki se je razvila zaradi pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri zdravljenju s postopkom rekonstrukcije. Tehnika Ligamys je pokazala obetavne rezultate, vendar obstaja veliko pomanjkanje primerjalnih raziskav z rekonstrukcijo, ki bi dale dokončen odgovor o učinkovitosti postopka. Namen: Želeli smo ugotoviti, ali se funkcija kolena po dinamični stabilizaciji strgane sprednje križne vezi po metodi Ligamys razlikuje od funkcije po standardni rekonstrukciji sprednje križne vezi. Metode dela: Opravljena je bila prospektivna raziskava priložnostno vključenih 35 preiskovancev po rekonstrukciji ali dinamični stabilizaciji sprednje križne vezi kolena. Testiranje je potekalo 3 mesece po posegu. Določena je bila stopnja aktivnosti po Tegner lestvici, opravljena Lysholm in IKDC ocena. Opravljene so bile meritve anteriorne laksnosti kolenskega sklepa v položaju za Lachmanov test in v položaju testa prednjega predalčnega fenomena z napravo Rolimeter. Izmerjen je bil obseg aktivne fleksije in ekstenzije kolenskega sklepa z univerzalnim goniometrom. Statistična analiza je bila opravljena s pomočjo programske opreme SPSS in Microsoft Excel. Za primerjavo med skupinama smo uporabili Studentov t-test za neodvisna vzorca, za primerjavo spremenljivke pred in po posegu pa Studentov test za odvisna vzorca. Rezultati: Tri mesece po operativnem posegu med skupinama v stopnji aktivnosti po Tegner lestvici ni bilo statistično značilnih razlik (p = 0,595), prav tako ne v IKDC (p = 0,217) in Lysholm oceni (p = 0,265). Meritve anteriorne laksnosti sprednje križne vezi v položaju 25° in 80° fleksije kolena niso pokazale statistično značilnih razlik med skupinama (p > 0,05). V meritvah aktivne gibljivosti kolenskega sklepa med skupinama ni bilo ugotovljenih statistično pomembnih razlik niti v obsegu fleksije (p = 0,298) niti v obsegu ekstenzije (p = 0,631). Mogoče je, da razlike med skupinama obstajajo, vendar jih zaradi slabe moči testov nismo uspeli dokazati. Razprava in zaključek: Pristop dinamične stabilizacije se je kratkoročno izkazal kot primeren za obravnavo akutne poškodbe sprednje križne vezi ustreznih kandidatov. Zaradi manjše invazivnosti postopka in hkrati krajše odsotnosti z dela je to zagotovo lahko primeren način zdravljenja. Za določitev superiornosti ali vsaj enakovrednosti postopka bo v prihodnje pomembno vključiti več preiskovancev in ugotoviti tudi njegove dolgoročne učinke.[A. Boštjančič]20222022-04-13 07:45:35Magistrsko delo/naloga136103UDK: 615.8VisID: 111804COBISS_ID: 104781571sl