Slabost in bruhanje v nosečnosti: vzroki, posledice in zdravljenjePrezelj, Nina (Avtor) Stanek Zidarič, Tita (Mentor) Prelec, Anita (Recenzent) diplomska delababištvoslabostbruhanjenosečnostposledicezdravljenjeUvod: Slabost in bruhanje sta v nosečnosti zelo pogosta pojava, izražata pa se z različno intenziteto, najhujša oblika se kaže kot nosečniška hiperemeza. Simptomi običajno izzvenijo po 22. tednu gestacije, v posameznih primerih pa vztrajajo skozi celotno nosečnost. Vzroki do danes še niso čisto pojasnjeni, obstajajo pa številni dejavniki tveganja, ki dokazano vplivajo na razvoj simptomatike. Slabost in bruhanje lahko tako pri materi kot pri otroku pustita resne posledice. Zdravljenje je usmerjeno na omiljevanje simptomov, pri hudih oblikah pa je včasih potrebna tudi hospitalizacija. Namen: Namen diplomskega dela je raziskati vzroke za nastanek slabosti in bruhanja, preučitev posledic in ugotoviti, kako poteka zdravljenje. Metode dela: Za iskanje literature smo uporabili različne tuje podatkovne baze, kot so Wiley, PubMed, CINAHL in Cochrane. Iskanje literature je potekalo s pomočjo naslednjih ključnih besed v slovenskem in angleškem jeziku: »pregnancy, nausea, vomiting, cause, consequence, treatment« in »nosečnost, slabost, bruhanje, vzrok, posledica in zdravljenje«. Za vključitev literature v analizo smo upoštevali članke v slovenščini in angleščini, ki so bili dostopni v polni obliki z relevantno vsebino in objavljeni med leti 2010-2021. Izbrane članke smo kritično ocenili s pomočjo CASP orodja. Rezultati: V končno analizo je bilo uvrščenih 14 člankov. K nastanku slabosti in bruhanja pripomore prisotnost različnih oblik slabosti in glavobolov pred nosečnostjo. Dejavniki tveganja so pozitivna družinska anamneza, nižja izobrazba, zgodovina depresije, okužba s helicobacter pylori, telesna neaktivnost in povišan indeks telesne mase. Pri nosečnici, ki se srečuje s slabostjo in bruhanjem, je povišano tveganje za razvoj hipertenzije, proteinurije, preeklampsije, bolečin v medeničnem obroču in porast simptomov depresije ter razvoj posttravmatske stresne motnje. Pri plodu glede posledic strokovnjaki niso enotni. Kasneje v otroštvu je večje tveganje za psihosomatske motnje v razvoju. Uporaba nefarmakoloških načinov učinkovito lajša simptome. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da je potrebno informirati zdravstvene delavce o kakovostni in holistični obravnavi nosečnic, ki doživljajo slabost in bruhanje, o primernem pristopu in svetovanju glede možne samopomoči pri lajšanju simptomov ter o pravočasnem ukrepanju ob zapletih.[N. Prezelj]20222022-04-13 07:45:34Diplomsko delo/naloga136102UDK: 618.2/.7VisID: 111803COBISS_ID: 104747011sl