<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Izkušnje in stališča učiteljev matematike in fizike do medpredmetnega povezovanja</dc:title><dc:creator>Dejak,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Valenčič Zuljan,	Milena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Plešec Gasparič,	Romina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>medpredmetno povezovanje</dc:subject><dc:description>Medpredmetno povezovanje je povezovanje različnih vsebin in ciljev posameznih predmetov med seboj. Obravnava izbranih tem mora biti čim bolj celostna in predstavljena z več različnih vidikov, tako da jo razumejo vsi. To vsekakor ni preprosto, zato morajo biti učitelji za izvajanje medpredmetnega poučevanja primerno usposobljeni in predvsem pripravljeni na tak način dela.
Medpredmetno povezovanje lahko izvedemo na več načinov, pri čemer je pomembno, da se med seboj prepletata teorija in praksa. Skozi medpredmetno povezovanje naj bi učenci pridobili novo znanje z različnih področij. Učiteljeva naloga je usmerjati in pritegniti učence k delu. Učenci skozi medpredmetno povezovanje samostojno spoznavajo in usvajajo nove učne cilje. Raziskave kažejo, da učitelji medpredmetnega povezovanja ne izvajajo pogosto, kot razloge pa v večini navajajo pomanjkanje literature in znanja.
V teoretičnem delu sem opisala zgodovinski pregled medpredmetnega povezovanja in ga opredelila kot pojem. Navedla sem glavne značilnosti in opisala vlogo učitelja in učenca v medpredmetnem poučevanju ter opredelila, kakšen je učiteljev profesionalni razvoj skozi izvajanje medpredmetnega povezovanja. Nato sem navedla in opisala modele in strategije medpredmetnega povezovanja ter njegove prednosti in ovire. Za konec sem pregledala učni načrt matematike in fizike ter opredelila možne povezave med predmetoma, saj sem se v teoretičnem delu osredotočila na medpredmetno povezovanje matematike in fizike z ostalimi predmeti.
V empiričnem delu sem izvedla kvalitativno raziskavo, s katero sem želela pridobiti boljši vpogled v izkušnje in stališča učiteljev matematike in fizike v zvezi z medpredmetnim povezovanjem. V ospredje sem izpostavila štiri vidike: pogostost izvajanja, izkušnje učiteljev, stališča in teme, ki so po mnenju učiteljev najprimernejše za povezovanje.
Skozi raziskavo sem poskušala ugotoviti, kakšne so izkušnje in stališča učiteljev matematike in fizike do medpredmetnega povezovanja. Z izvedbo intervjujev sem v raziskavo vključila 10 učiteljev matematike in fizike. Ugotovila sem, da učitelji medpredmetnega povezovanja ne izvajajo pogosto in bi si ga želeli izvajati pogosteje. Kot razlog v večini navajajo pomanjkanje časa. Kadar medpredmetno povezovanje
izvajajo, se zanj odločajo predvsem zato, da učencem pokažejo uporabnost predmeta v vsakdanjem življenju in da se skozi tak način poučevanja učenci naučijo čim več. V oporo so jim najpogosteje predvsem tisti, ki poučujejo enak ali vsaj podoben predmet. Učitelji imajo z medpredmetnim povezovanjem pozitivne izkušnje. Menijo, da skozi medpredmetno povezovanje veliko pridobijo učitelji, še več pa učenci. Tako učenci kot učitelji pridobijo nova znanja in spretnosti ter izboljšajo sodelovanje med sodelavci oziroma sošolci. Vsekakor učitelji naletijo tudi na ovire, najpogosteje navajajo nezainteresiranost sodelavcev za sodelovanje in časovne omejitve. Kljub temu jih večina meni, da je prednost medpredmetnega povezovanja v tem, da učence motivira in so bolj zainteresirani za delo in učenje. Za konec so učitelji našteli kar nekaj uporabnih vsebinskih medpredmetnih povezav, ki se jim zdijo smiselne in jih izvajajo, ter mi opisali po vsaj en primer dobre prakse.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-04-09 09:24:32</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>136062</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 104230915</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
