<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Farmakoepidemiološka raziskava ambulantnega predpisovanja samoinjektorjev adrenalina v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Jeriha,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kos,	Mitja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Košnik,	Mitja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Anafilaksija</dc:subject><dc:subject>farmakoepidemiologija</dc:subject><dc:subject>samoinjektor adrenalina</dc:subject><dc:subject>ambulantno predpisovanje samoinjektorjev adrenalina</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:description>Uvod: Anafilaksija je življenje-ogrožajoča sistemska preobčutljivostna reakcija s hitrim nastopom po stiku z alergenom. Zahteva takojšnje zdravljenje, zdravilo prvega izbora pa je intramuskularno apliciran adrenalin, v Sloveniji na voljo v obliki samoinjektorja Epipen. 
Namen: Raziskati vzorce predpisovanja samoinjektorjev adrenalina v Sloveniji med leti 2012 in 2019 in ovrednotiti skladnost ambulantnega predpisovanja s tujimi smernicami. 
Metode: Farmakoepidemiološko raziskavo smo na podlagi anonimizirane evidence ZZZS o izdanih zdravilih na recept izvedli v programih SPSS in Excel. 
Rezultati: V opazovanem obdobju je število pacientov s predpisanimi samoinjektorji adrenalina v Sloveniji naraslo za 2,97-krat, v 2019 pa je bilo predpisanih 231,3% več receptov za samoinjektorje kot v letu 2012. Moški spol je bil pri pediatrični skupini zastopan v 64,3%, s starostjo so razlike med spoloma izzvenele. Otroci so v povprečju predstavljali 33,9% pacientov. Na letni ravni je imelo v povprečju 1100 pacientov prvič ali pa znova po več-letni prekinitvi predpisano samoinjektor. Ocena prevalence je v povprečju znašala 0,13%, ocena incidence pa 0,05% oziroma 53,2 na 100 000 populacije. Število dveh hkrati predpisanih samoinjektorjev na enem receptu se je povečalo za 3,1-krat, vendar je za 3,4-krat narastlo tudi število receptov za en samoinjektor. Ambulantno predpisovanje tako bolj sledi slovenskim smernicam. 37,9%, pacientov je v celotnem opazovanem obdobju prevzelo samo 1 samoinjektor adrenalina. 24% pacientov je prevzelo 2, vendar sta bila na 29,5% receptov predpisana hkrati. 38,1% pacientov pa je recepte obnavljalo večkrat, saj so imeli od prve pojavnosti v bazi do konca analize predpisanih med 3 in 35 samoinjektorjev. Delež pacientov, ki so recept prvič prevzeli od 2012 do 2016, potem pa znova med 2017 in 2019 je znašal 51%, kar predstavlja paciente, ki so recepte obnavljali redno. 53,2% pacientov je recept za samoinjektor adrenalina obnovilo vsaj enkrat, v povprečju pa je med njihovimi izdajami preteklo 15 mesecev. Od tega jih je 90% ponovni dvig recepta opravilo v dveh letih. Povprečno število receptov je bilo največje v starostni skupini od 0-4 let. Število izdanih samoinjektorjev se poveča v toplejših mesecih, vendar je sezonskost bolj izrazita pri novih pacientih. Pacienti z anafilaksijo so sočasno imeli najpogosteje predpisane antihistaminike, zaviralce protonske črpalke, paracetamol, glukokortikoide in bronhoselektivne β2-agoniste. Vrednostna analiza je pokazala, da so letni stroški za samoinjektorje v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja narasli za 330%, vendar se procent teh stroškov (88,6%) v breme OZZ, skozi leta ni bistveno spreminjal. Razprava o smotrnem predpisovanju je potrebna. 
Zaključki: Prevalenca in incidenca anafilaksije je v zadnjih par desetletjih tako v Sloveniji kot v tujini v porastu. Poleg dejanskega porasta bolezni so morebitni vzroki za naraščanje tudi spremembe v smernicah, izboljšano sodelovanje pacientov pri zdravljenju ter boljša klasifikacija anafilaksije s strani zdravnikov.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-04-09 08:45:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>136060</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 86927</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
