Identifikacija nekaterih možnih načinov optimizacije nujne vožnje reševalnih vozilDobre, Jan Martin (Avtor) Milavec Kapun, Marija (Mentor) Sotler, Robert (Komentor) Prestor, Jože (Recenzent) diplomska delazdravstvena neganujna medicinska pomočoptimizacijapredhodna izpraznitevUvod: Delo službe za nujno medicinsko pomoč je ključno za delovanje slovenskega zdravstvenega sistema in nepogrešljiv del nudenja 24-urnega zdravstvenega varstva prebivalcem Slovenije. Nujna medicinska pomoč zajema zdravstvene storitve, katerih opustitev bi vodila do hujše okvare zdravja ali smrti pacienta, in storitve nujnih prevozov pacientov. Nujna vožnja je vožnja intervencijskega vozila na kraj intervencije, pri kateri se pričakuje prednost od ostalih udeležencev prometa. Optimizacija je postopek, dejanje ali proces spreminjanja nečesa, da postane glede na dane možnosti najboljše in najugodnejše oziroma popolno, funkcionalno in kar se da efektivno. Namen: Namen diplomskega dela je identificirati nekatere možne načine optimizacije nujne vožnje reševalnih vozil in predlagati teoretični model optimizacije nujne vožnje reševalnih vozil. Metode dela: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno raziskovalno metodo. Literaturo smo iskali s pomočjo baz MEDLINE, Academic Search Complete, Business Source Premier in CINAHL with full text. Po kritičnem pregledu je ostalo dvanajst enot literature. Izvedli smo dodatno iskanje po pregledu referenc. Skupno smo uporabili 26 enot literature. Rezultati: Optimizacijo nujne vožnje reševalnih vozil je možno izvesti na več načinov. Najpogosteje omenjena je metoda predhodne izpraznitve. Po njej je v smeri reševalnega vozila v posameznem ali več križiščih prižgana zelena luč ali pa reševalno vozilo pričakuje izpraznitev ceste z uporabo napredne tehnologije. Možen način optimizacije je tudi izbira najhitrejše ali najkrajše poti, za določanje katere je najpriljubljenejša izbira Dijkstrov algoritem. Nujne vožnje se lahko optimizirajo tudi na nivoju načrtovanja prometne sheme. Sočasna uporaba različnih metod optimizacije je najučinkovitejša. Razprava in zaključek: Identificirane metode skrajšajo potovalni čas reševalnega vozila od 3 % do 75 %. Veliko obravnavanih raziskav ima omejitve. Prav tako je večina raziskav izvedena na različne načine, ki onemogočajo jasno identifikacijo najprimernejše metode. Predlagan teoretični model ima za cilj dosego maksimalne optimizacije potovalnega časa reševalnega vozila, kadar obravnava pacienta, pri čemer je čas pomembna spremenljivka, ki vpliva na izid njegove obravnave. Predlagan model je izhodišče in vodilo za nadaljnje raziskave na tem področju, ki je na slovenskem območju slabo raziskano.[J. M. Dobre]20222022-04-08 07:45:34Diplomsko delo/naloga136028UDK: 616-083VisID: 111783COBISS_ID: 104247043sl