<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vloga certificiranih prvih posredovalcev v sistemu zaščite in reševanja</dc:title><dc:creator>Repše,	Jernej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sotler,	Robert	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Plesec,	Špela	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kramar,	Janez	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>prva pomoč</dc:subject><dc:subject>dostopni časi</dc:subject><dc:subject>izvenbolnišnični srčni zastoj</dc:subject><dc:description>Uvod: Bolezni srca in ožilja so vodilni vzrok smrti med odraslo populacijo v Evropi. V Sloveniji srčni zastoj v povprečju vsak dan doživijo dve do tri osebe. Ob prekinjenem pretoku krvi skozi možgane se po 3 do 5 minutah pojavijo nepopravljive poškodbe. Edina učinkovita pomoč ob srčnem zastoju je takojšnje in pravilno izvajanje temeljnih postopkov oživljanja z uporabo avtomatskega eksternega defibrilatorja. Ekipe nujne medicinske pomoči so pogosto preveč oddaljene in na mesto dogodka pridejo prepozno. V ta namen se po Evropi in drugod po svetu vzpostavljajo enote prvih posredovalcev – laikov, izobraženih s strani zdravstvenih delavcev. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti pomen delovanja prvih posredovalcev v sistemu zaščite in reševanja Republike Slovenije. Metode dela: v diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Pregledali smo znanstveno in strokovno literaturo v slovenskem in angleškem jeziku ter pravne predpise na področju prehospitalne obravnave pacientov. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah Medline, CINAHL in Cobiss, uporabili smo tudi iskalnika PubMed in Google Schoolar ter svetovni splet. Iskanje literature je potekalo med marcem in decembrom 2021. V končni pregled smo vključili 15 enot literature. Rezultati: Predstavili smo delovanje različnih sistemov prvih posredovalcev po svetu. Vse raziskave so potrdile hitrejši dostopni čas prvih posredovalcev. V primeru njihovega posredovanja se je izboljšal odstotek preživetja. Ocena nevrološkega izida je bila boljša v primeru hitrejšega začetka temeljnih postopkov oživljanja. Uporaba mobilne aplikacije in globalnega sistema pozicioniranja se je izkazala kot najhitrejša možnost alarmiranja, predvsem v urbanih okoljih. Uporaba prostovoljnih gasilcev omogoča najhitrejše implementiranje sistema, še posebej na ruralnem področju. Razprava in zaključek: Potrdili smo pomembnost hitrega začetka temeljnih postopkov oživljanja pri obnemoglih osebah. Prvi posredovalci so na kraj dogodka v povprečju prišli 6 minut pred prihodom ekip nujne medicinske pomoči. Po svetu obstajajo različni sistemi organiziranja prvih posredovalcev. Tudi v Sloveniji se je sistem prvih posredovalcev izkazal za učinkovitega, vendar ima veliko pomanjkljivosti.</dc:description><dc:publisher>[J. Repše]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-04-03 07:45:54</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>135942</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 111767</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 103841027</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
