Šivanje kot projekt participacije v predšolskem obdobjuJurčič, Anja (Avtor) Avsec, Stanislav (Mentor) Šuligoj, Veronika (Komentor) participacijaVsakdanje življenje otrok je prepleteno z brezskrbno igro, skozi katero spoznavajo svet okoli sebe. Kot vemo, so se tudi v preteklosti otroci igrali, a so za igro uporabljali predvsem predmete, s katerimi so dnevno rokovali pri delu oz. opravilih. Danes otroke pogosto zasipamo z igračami, hkrati pa jih velikokrat prikrajšamo za možnost aktivnega sodelovanja pri vsakodnevnih opravilih, ki bi jim omogočila nova spoznanja. Želimo si, da bi bili otroci še bolj aktivni soustvarjalci življenja, tako v domačem okolju kot tudi v vrtcu. Vodilni namen diplomskega dela je bil predstaviti participacijo otrok in ugotoviti, kako projekt participacije vpliva na usvajanje novih znanj s področja tehnike šivanja s šivalnim strojem. V teoretičnem delu je postopno predstavljena participacija – začeli smo z vlogo otroka skozi čas, opredelili pomembno prelomnico – Konvencijo o otrokovih pravicah, ki je otroke opolnomočila, nadaljevali smo z opisovanjem pristopa Reggio Emilia, njegovimi izhodišči in jih primerjali z načeli Kurikula za vrtce. Navezali smo se tudi na projektno delo, ki je pomemben člen prej omenjenega pristopa in podrobneje predstavili odprt način aktivnega učenja. V drugem delu teoretičnega dela je predstavljeno tekstilje – bombaž, juta in volna – ter tehnika šivanja s šivalnim strojem. V empiričnem delu smo predstavili rezultate anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo 315 vzgojiteljev in pomočnikov vzgojitelja. Ugotovljeno je bilo, da vzgojitelji otroke vključujejo v soustvarjanje življenja v vrtcu. Najpogosteje otrokom omogočijo možnost proste izbire materialov/sredstev za igro, najredkeje pa imajo možnost soodločati o poteku dneva v vrtcu in preoblikovati kotičke po njihovih željah. Za izdelavo otroških izdelkov največ vzgojiteljev uporablja papir, blago pa uporablja manj kot polovica vprašanih. Otroci imajo za igro v igralnici pogosto na voljo bombaž, volno, filc, prejo in sukanec, redkeje pa za igro lahko uporabijo svilo in viskozo, saj je vzgojitelji ne ponujajo na dnevni oz. tedenski ravni. Vzgojitelji skupaj z otroki pogosto iz tekstilja izdelujejo lutke, igrače, blazine itd. Dejavnosti s tekstilom vzgojitelji najpogosteje izvajajo v obliki proste igre (kotički s tekstilom), najredkeje pa v obliki projektnega učnega dela. Ko izvajajo dejavnosti s tekstilom, vzgojitelji kot tehnologijo dela najpogosteje uporabljajo lepljenje, najredkeje pa polstenje volne. Ob teh dejavnostih napredek otrok pogosto spremljajo z opazovanjem, s ček listami in s fotografiranjem. Tehniko šivanja je v vrtcu uporabila več kot polovica vprašanih – v prvi vrsti uporabljajo tehniko ročnega šivanja s pravo šivanko, šivanje s šivalnim strojem pa je daleč zadaj – po njihovem mnenju je ta način nevaren, hkrati pa sami niso dovolj usposobljeni na tem področju. Tisti, ki to tehniko uporabljajo, dejavnost izvajajo v manjših skupinah in več pozornosti namenijo varnosti pri delu. Vzgojitelji menijo, da šivanje spodbuja predvsem razvoj koncentracije, natančnosti in fine motorike, najmanj pa razvoj kritičnega razmišljanja. Z otroki, starimi 4–6 let, smo v vrtcu izvedli tehnično dejavnost šivanja kot projekt participacije. Ugotovili smo, da so otroci z lastno aktivnostjo skozi dejavnost usvojili nova znanja na področju tehnike šivanja s šivalnim strojem in poznavanja pripomočkov za šivanje. Z vprašanji, ki smo jim jih postavljali, so sami iskali ideje za reševanje problemov in jih uspešno razrešili. Trdimo lahko, da so ob dejavnosti doživeli občutek lastne vrednosti. Z diplomskim delom želimo prikazati eno od možnosti participacije v vrtcu in strokovne delavce spodbuditi k uporabi teh ugotovitev pri načrtovanju njihovega vsakdana v vrtcu ter k pogostejšemu omogočanju aktivne soudeležbe otrok pri razreševanju problemov.20222022-04-01 06:36:16Diplomsko delo/naloga135905COBISS_ID: 102833411sl