<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Poliimidi kot organski katodni materiali za magnezijeve akumulatorje</dc:title><dc:creator>Bančič,	Tanja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dominko,	Robert	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Svete,	Jurij	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Mg akumulatorji</dc:subject><dc:subject>organski katodni materiali</dc:subject><dc:subject>poliimidi</dc:subject><dc:subject>polimeri</dc:subject><dc:subject>mehanizem elektrokemijske reakcije</dc:subject><dc:description>Magnezijevi (Mg) akumulatorji so obetavni nasledniki litijevih (Li) akumulatorjev zaradi
izboljšane varnosti, volumetrične kapacitete, cene in večje dostopnosti materiala. Klasični
anorganski katodni materiali, kjer se kovinski ioni vgrajujejo v kristalno rešetko, se pri
multivalentnih Mg ionih ne obnesejo dobro. Veliko boljša alternativa so organski katodni
materiali, ki zaradi svoje odprte in prilagodljive strukture veliko lažje shranjujejo Mg ione.
Glavna tema disertacije so poliimidni polimeri kot katodni materiali v Mg akumulatorjih. Na
začetku smo se osredotočili na različne sintezne poti in opazovali kakšen vpliv imajo na
elektrokemijsko delovanje materiala. Elektrokemijsko delovanje v bolj uveljavljenih in
raziskanih Li akumulatorjih nam je služilo kot prvi pokazatelj delovanja polimera. Naslednji
korak je bila sinteza novih polimerov in raziskovanje njihovega elektrokemijskega odziva v Li
in Mg akumulatorjih.
V zadnjem delu dizertacije smo se osredotočili na sam mehanizem elektrokemijske reakcije v
Mg akumulatorjih. Delovanje poliimidov v Mg akumulatorjih smo primerjali s kinonskimi
materiali in ugotavljali, ali se redoks mehanizem med različnimi skupinami polimerov razlikuje.
Mehanizem shranjevanja naboja v poliimidih smo raziskovali s pomočjo in-operando
infrardeče spektroskopije, ki smo jo dodatno potrdili še s pomočjo teorije gostotnih
funkcionalov (DFT).
Zaradi netopnosti poliimidov smo bili znatno omejeni z analiznimi tehnikami. Uporabili smo
infrardečo spektroskopijo, jedrsko magnetno resonanco v trdnem, elementno analizo in
vrstično elektronsko mikroskopijo. Pri karakterizaciji spojin smo se osredotočili tudi na
potencialne nečistoče med polimernimi verigami.
Ugotovili smo, da so poliimidi elektrokemijsko aktivni v Mg akumulatorjih, potrdili smo tudi
njihov elektrokemijski mehanizem. Zaradi še večje kompleksnosti Mg sistema v primerjavi z Li,
njihovega delovanja v vlogi katode nismo mogli temeljito opredeliti. Na celotno delovanje
akumulatorja vpliva preveč med seboj tesno prepletenih in soodvisnih dejavnikov, še posebej
elektrolit in njegovo občutljivo ravnovesje elektrokemijsko aktivnih kompleksov.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-03-31 08:30:01</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>135885</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 20745</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 103066115</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
