Pravni položaj Državne revizijske komisijeStrojan, Lucija (Avtor) Pirnat, Rajko (Mentor) Štemberger, Katja (Komentor) Državna revizijska komisijaupravni aktakt oblastiakt poslovanjapravni organ sui generisMagistrsko diplomsko delo obravnava pravni položaj Državne revizijske komisije. Najprej analizira pravni okvir njenega delovanja z glavnim poudarkom na reviziji postopkov javnega naročanja. Izpostavljena je predvsem novost upravnega spora, ki ga je od 1. 1. 2021 mogoče sprožiti zoper nekatere njene odločitve v revizijskem postopku. V nadaljevanju je magistrsko diplomsko delo razdeljeno na dve poglavji, ki analizirata pravni položaj Državne revizijske komisije – eno z vidika prava Evropske unije in drugo z vidika slovenskega pravnega reda kot celote. Slednje razčlenjuje pravno naravo njenih odločitev (akt poslovanja, akt oblasti) ter skuša na tej podlagi determinirati njen pravni položaj v sistemu delitve oblasti. Državna revizijska komisija je poseben, neodvisen in samostojen državni organ, ki hkrati sedi na dveh prestolih: je “sodišče” po 267. členu Pogodbe o delovanju Evropske unije in hkrati nekakšen nadzorni organ, ki o zakonitosti postopkov javnih naročil odloča neoblastno. Oba položaja je opredelila sodna praksa – prvo odločitev Sodišča Evropske unije, drugo ustaljena sodna praksa domačih sodišč. Slednje stališče je v delu teorije ostro kritizirano. Novela C Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja – vsaj posredno – preveša tehtnico v smer upravnega organa, ki odloča oblastno, saj uvaja (omejen) upravni spor zoper nekatere odločitve Državne revizijske komisije. Vztrajanje sodne prakse na stališču, da je isti organ hkrati “sodišče” v smislu prava Evropske unije, v smislu slovenskega prava pa organ, ki sploh ne izdaja odločb, ampak akte poslovanja, je nevzdržno. Zaključujem, da gre pri Državni revizijski komisiji za državni organ sui generis, ki spada v širše pojmovanje upravne funkcije.20222022-03-24 09:00:02Magistrsko delo/naloga135666VisID: 102324COBISS_ID: 104064515sl