<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv različic kolesarjenja med sedečim delom na telesno držo in delovno učinkovitost</dc:title><dc:creator>Poglajen,	Saša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šarabon,	Nejc	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kolesarjenje</dc:subject><dc:subject>aktivne pisarne</dc:subject><dc:subject>telesna drža</dc:subject><dc:subject>delovna učinkovitost</dc:subject><dc:subject>sedentarnost</dc:subject><dc:description>Namen naloge je bil preveriti, kateri način sedenja omogoča najbolj optimalno telesno držo med izvajanjem kognitivnih nalog in poiskati primerno intenzivnost kolesarjenja, ki ne bo pomembno ovirala delovne učinkovitosti ter bo hkrati zagotavljala primerna fiziološka območja. V raziskavo je bilo vključenih 17 zdravih preiskovancev, 7 moških in 10 žensk, starih od 18 do 30 let. METODE: Preiskovanci so na meritev prišli dvakrat v razmiku enega tedna.  Na prvem obisku je vsak preiskovanec izvedel 4 intervencije kolesarjenja: (i) sedenje na navadnem pisarniškem stolu brez kolesarjenja (kontrolni pogoj), (ii) kolesarjenje na navadnem pisarniškem stolu, (iii) kolesarjenje na kolesu z običajnim sedalom in (iv) kolesarjenje na kolesu s sedlastim sedalom. Na drugem obisku so opravili 3 intervencije kolesarjenja: (i) kolesarjenje na kolesu z običajnim sedalom pri intenzivnosti 30 W, (ii) kolesarjenje na kolesu z običajnim sedalom pri intenzivnosti 60 W in (iii) kolesarjenje na kolesu z valjastim sedalom pri intenzivnosti 30 W. Intervencija ene različice kolesarjenja je trajala 19 minut. Med izvajanjem kolesarjenja smo z inercijskimi merilnimi enotami spremljali telesno držo preiskovanca in z računalniškimi nalogami (naloga z miško, pretipkavanje besedila in Stroop test) preverjali preiskovančevo delovno učinkovitost. REZULTATI: Naklon medenice nazaj se je izkazal za statistično značilnega in je bil največji pri kolesarskih različicah sedenja ter najmanjši pri pogoju pisarniški stol – kolesarjenje. Statistično značilna je bila razlika v kotih trup-stegno med omenjenimi pogoji. Pričakovano se je povečal srčni utrip pri višji intenzivnosti kolesarjenja. Statistične razlike v delovni učinkovitosti med pogojema 30 W in 60 W nismo potrdili. SKLEP: Iz dobljenih rezultatov lahko zaključimo, da je z vidika geometrije telesa najbolj optimalno sedalo pogoj pisarniški stol – kolesarjenje in da ima vključitev aktivnih pisarn v pisarniška delovna mesta majhen oziroma ničen vpliv na delovno učinkovitost ne glede na stopnjo intenzivnosti 30 W ali 60 W.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-03-24 07:15:12</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>135657</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 36683</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 105583619</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
