<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjava združb nevretenčarjev v vodnem intersticialu reke Save v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Remškar,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zagmajster,	Maja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Reka Sava</dc:subject><dc:subject>nevretenčarji</dc:subject><dc:subject>intersticial</dc:subject><dc:subject>stigobionti</dc:subject><dc:subject>metoda Bou-Rouch</dc:subject><dc:description>Spomladi 2015 smo vzorčili nevretenčarje intersticiala reke Save na dvanajstih 
prodiščih med Medvodami in mejo s Hrvaško. Uporabili smo metodo vzorčenja z Bou-Rouch črpalko ter pridobili obsežne podatke o intersticialni favni Save. Na vsaki lokaciji 
smo po trikrat vzorčili 30 litrov vodnega vzorca, vsakič s treh globin: plitek hiporeik med 30 
in 60 cm globine ter globoki hiporeik med 60 in 90 cm globine, slednjega enkrat v vodi in 
enkrat na bregu reke. V Kresnicah smo testirali učinkovitost metode vzorčenja in količino 
vodnega vzorca tako, da smo ločeno nabrali 10 in 20 litrov na ponovitev. Pregledali smo 
nevretenčarje iz frakcij zgoščenih na 0,5 mm mreži in vse osebke določili do prepoznavnih 
taksonomskih nivojev, kjer smo posebej beležili stigobionte. Med seboj smo primerjali 
števila taksonov in števila osebkov iz različnih količin vzorcev, hiporeikov in lokacij. 
Ugotovili smo, da je za splošen pregled favne prodišča dovolj črpanje 10-litrskih vzorcev iz 
plitkih hiporeikov, za zaznavo večine stigobiontov pa je potrebno črpanje tudi iz globljih 
plasti. V plitkem hiporeiku smo skupno našli največ taksonov, stigobiontskih vrst pa je bilo 
številčno enako v vseh treh hiporeikih. Po številu osebkov so v vseh hiporeikih dominirale 
žuželke. Najbolj vrstno bogate lokacije – tudi s stigobionti – so bile v zgornjem in še posebej 
v spodnjem delu vzorčenega odseka Save, v osrednjem delu pa smo našli manj taksonov 
zaradi nedostopnega terena in verjetnega vpliva niza hidroelektrarn ter onesnaženosti reke. 
Tekom vzorčenja smo našli tudi nove vrste za Slovenijo in znanost.</dc:description><dc:publisher>[A. Remškar]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-03-21 08:48:58</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>135573</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 59</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 203367</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 111954691</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
