Vpliv življenjskega sloga in polnovredne rastlinske prehrane na telesno sestavo in izbrane dejavnike tveganja za pojavnost srčno-žilnih bolezni pri odraslihJakše, Boštjan (Avtor) Pajek, Jernej (Mentor) prehranarastlinska prehranaveganska prehranapolnovredna rastlinska prehrananadomestni obroktelesna dejavnostsistem podporezdravjetelesna masatelesna sestavadelež telesne maščobesrčno-žilne boleznihranilna zadostnostV zadnjih dveh desetletjih se je zanimanje za strogo rastlinsko (vegansko) prehrano zelo povečalo. V znanstvenih raziskavah že dolgo konsistentno dokazujejo, da je strogo rastlinska prehrana povezana z ugodnimi zdravstvenimi učinki. Vendar pa obstajajo tudi določeni zadržki, predvsem glede hranilne zadostnosti. V sklopu doktorske naloge smo raziskovali tri raziskovalne probleme s tremi raziskavami (dve intervencijski in ena presečna). Namen raziskovanja je bil na zdravih odraslih preiskovancih preveriti učinek intervencijskega programa, ki je vključeval (i) polnovredno rastlinsko prehrano (zaužito do sitosti) z enim do dvema rastlinskima nadomestnima obrokoma Herbalife Nutrition in izbranimi dopolnili k prehrani (vitamin B12, vitamin D v jesenskih in zimskih mesecih, omega-3 dolgoverižne večkrat nenasičene maščobne kisline (EPK in DHK)), (ii) telesno dejavnost in (iii) socialni podporni sistem, na telesno sestavo (z analizatorjem telesne sestave), srčno-žilne dejavnike tveganja (z laboratorijskimi analizami vrednosti serumskih lipoproteinov in meritvami krvnega tlaka) in hranilno zadostnost prehranske intervencije (z metodo 3-dnevnega tehtanega vnosa hrane). Rezultate (i) telesne sestave smo primerjali s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije glede ustrezne vrednosti indeksa telesne mase in deleža telesne maščobe, (ii) izbranih dejavnikov tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni s priporočili Evropskega združenja za aterosklerozo in Evropskega združenja za kardiologijo ter (iii) hranilno zadostnost z referenčnimi vrednostmi Nemškega prehranskega društva, Avstrijskega prehranskega društva, Švicarskega društva za raziskovanje prehrane in Švicarskega združenja za prehrano (za vnos sladkorja s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije in priporočili znanstveno-svetovalnega odbora Združenega kraljestva za prehrano ter za vnos EPK in DHK s priporočili Evropske agencije za varnost hrane). Rezultati analiz so pokazali pozitivno povezanost med našim intervencijskim programom ter izboljšanjem (npr. znižanje telesne mase v prvi raziskavi za 5,6 kg ob 0,3-kilogramski izgubi mišične mase in 13,4-odstotni izgubi telesne maščobe) in vzdrževanjem ustrezne telesne sestave ter tudi z izboljšanjem (npr. znižanje vrednosti lipoproteinov nizke gostote v prvi fazi druge raziskave s 3,2 mmol/l na 2,6 mmol/l oziroma za 15 %) in vzdrževanjem vrednosti izbranih srčno-žilnih dejavnikov tveganja. Izračun vnosa makrohranil in preučevanih mikrohranil je pokazal, da je polnovredna rastlinska prehrana po vseh naštetih primerjalnih merilih hranilno zadostna (izjemi sta bili mejno odstopanje kalcija in pričakovano premajhen vnos vitamina D v poletnih mesecih). Sodelovanje v intervencijskem programu se je izkazalo za učinkovito metodo pri nadzoru nad ustrezno telesno sestavo in izbranimi srčno-žilnimi dejavniki tveganja, medtem ko se je predpisana intervencijska prehrana izkazala za hranilno zadostno.[B. Jakše]20222022-03-20 08:16:02Doktorsko delo/naloga135570UDK: 613.2:641.56:641.1VisID: 203366COBISS_ID: 101688835sl