<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Sodelovanje specialnih in rehabilitacijskih pedagogov in staršev v času izobraževanja na daljavo</dc:title><dc:creator>Mlakar,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Valenčič Zuljan,	Milena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Plešec Gasparič,	Romina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>sodelovanje</dc:subject><dc:description>V teoretičnem delu magistrskega dela predstavljamo pojem sodelovanja med šolo in starši in njegov namen; oblike sodelovanja; dejavnike, ki ovirajo ali spodbujajo učinkovito sodelovanje ter načela sodelovanja. Predstavljamo kompetence, ki jih pedagoški delavci potrebujejo za sodelovanje s starši, ter izkušnjo sodelovanja s starši povežemo s profesionalnim razvojem specialnih in rehabilitacijskih pedagogov (v nadaljevanju SRP). Cilj magistrskega dela je raziskati in preučiti področje sodelovanja staršev in SRP, podrobno analizirati njihovo sodelovanje v času izobraževanja na daljavo (v nadaljevanju IND) ter primerjati le-to z njihovim sodelovanjem v času izobraževanja v šoli (v nadaljevanju IVŠ). Prav tako je cilj preveriti, če in kako so informacijsko-komunikacijske kompetence enih in drugih vplivale na medsebojno sodelovanje. Nazadnje je cilj preučiti tudi področje profesionalnega razvoja SRP ter doprinos, ki ga je nanj imelo IND. Rezultati so bili pridobljeni s tehniko anketiranja z uporabo nestandardiziranega anketnega vprašalnika za SRP in starše otrok s posebnimi potrebami ter s tehniko intervjuja. V raziskavi je bila uporabljena deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda pedagoškega raziskovanja ter kvantitativni in kvalitativni raziskovalni pristop. Način vzorčenja je bil neslučajnostni in namenski. Vprašalnik je bil uporabljen na vzorcu SRP, ki izvajajo dodatno strokovno pomoč (N = 43) in starših otrok s posebnimi potrebami (N = 41). Intervju smo izvedli z eno SRP in eno mamo otroka s posebnimi potrebami. Podatki so bili obdelani na ravni deskriptivne in inferenčne statistike. Rezultati kažejo, da so starši in SRP v času IND v povprečju sodelovali bolj pogosto kot v času IVŠ. Izkazalo se je, da je bilo medsebojno sodelovanje bolj pogosto v primeru staršev, ki imajo mlajše otroke s posebnimi potrebami. Tako eni kot drugi so bili večinoma zadovoljni s pogostostjo stikov in medsebojnim sodelovanjem v času IND. Čeprav je večina odgovarjala, da sta jima oba načina sodelovanja enako ustrezala, so starši vseeno bolj nagnjeni k medsebojnemu sodelovanju v času IVŠ. Oboji so v obdobju IND prepoznali tako prednosti kot slabosti, prav tako so se pri medsebojnem sodelovanju srečevali z raznimi težavami in ovirami. Rezultati raziskave so pokazali, da se SRP v različnih vidikih sodelovanja s starši v času IND glede na število let delovne dobe ne razlikujejo, medtem ko so se pri starših pojavile statistično pomembne razlike glede na doseženo stopnjo izobrazbe. Starši z višjo stopnjo izobrazbe so ob pričetku IND imeli manjšo potrebo po navodilih in dodatnih znanjih za uporabo digitalne tehnologije in spletnih orodij. Izkazalo se je, da so otroci v času IND potrebovali več podpore in pomoči staršev kot prej. Prav tako je bilo ugotovljeno, da so se v času IND starši čutili dovolj vključene v partnerski odnos, SRP pa so bili zadovoljni z njihovo vključenostjo. Z vidika strokovne skupine so SRP v največji meri poročali, da so starše vključevali v proces individualiziranega programa, medtem, ko so bili starši pri tem bolj neodločeni. Izkazalo se je, da so SRP v šolskem letu 2020/21 v povprečju izvedli dve srečanji strokovne skupine, starši so poročali, da je bilo v povprečju izvedeno le eno srečanje, kar 7 staršev pa je poročalo, da ni bilo izvedenega niti enega srečanja strokovne skupine. SRP so v povprečju svojo lastno digitalno kompetentnost pred pričetkom IND ocenili kot povprečno in so ob pričetku IND potrebovali več navodilih in dodatnih znanj, medtem ko pri starših ni prišlo do statistično pomembnih razlik. Nazadnje smo ugotovili, da je obdobje IND imelo velik vpliv na profesionalni razvoj – SRP so v največji meri ocenili, da je IND z nekaterimi vidiki pozitivno, z drugimi negativno doprinesel njihovemu profesionalnemu razvoju. Prav tako so se v največji meri strinjali, da so se v času IND uspeli fleksibilno prilagoditi na spremenjen način dela ter da si jim je IND uspelo predstavljati kot pozitiven izziv. Z raziskavo smo v slovenski šolski prostor doprinesli pomemben strokovni vpogled v vpliv epidemije covid-19 na izobraževanje otrok s posebnimi potrebami v času izobraževanja na daljavo, sodelovanje staršev in specialnih in rehabilitacijskih pedagogov v tem času ter vpliv izobraževanja na daljavo na njihov profesionalni razvoj.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-03-08 06:22:46</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>135319</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 99857155</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
