<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Medkulturna občutljivost študentov razrednega pouka</dc:title><dc:creator>Vučko,	Tamara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Razpotnik,	Špela	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mlinar,	Karmen	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>medkulturna občutljivost</dc:subject><dc:description>V današnjem času zaradi množičnih migracij družba, in s tem tudi šola, postaja vse bolj večkulturna. V želji, da bi prihodnje generacije znale spoštljivo sobivati in sprejemati drug drugega, moramo za vzgojo v tej smeri poskrbeti že zgodaj, pri čemer pa ima izjemno veliko vlogo tudi šola. Da pa lahko učitelji učence vzgajajo v duhu medkulturnosti in spoštovanja vsakogar, ne glede na njegove različnosti, morajo biti učitelji dovolj medkulturno občutljivi, zato moramo za razvoj in utrjevanje njihove medkulturne občutljivosti poskrbeti že v času njihovega izobraževanja.
Glede na to, da je ustrezno razvita medkulturna občutljivost za učitelje izjemnega pomena, smo z raziskavo, opravljeno v okviru tega magistrskega dela, želeli ugotoviti stopnjo medkulturne občutljivosti študentov razrednega pouka in ugotoviti, kateri dejavniki se z medkulturno občutljivostjo povezujejo. Razvitost medkulturne občutljivosti smo ugotavljali z lestvico medkulturne občutljivosti, ki sta jo razvila Chen in Starosta (2000). V namenski vzorec je bilo vključenih 268 študentov z vseh pedagoških fakultet v Sloveniji – Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem. Vzorec zajema študente vseh letnikov, ki so v študijskem letu 2020/21 obiskovali prvo- in drugostopenjski program Razredni pouk oz. Poučevanje na razredni stopnji (z angleščino).
Rezultati raziskave kažejo, da imajo študenti razrednega pouka v Sloveniji visoko razvito stopnjo medkulturne občutljivosti. Ugotovili smo, da se medkulturna občutljivost pomembno povezuje s prijateljstvi z osebami drugih etnij in stopnjo izobrazbe drugega skrbnika. Ob podrobni analizi smo poleg tega ugotovili, da naši rezultati kažejo, da bi bilo določene dejavnike (stopnja izobrazbe prvega skrbnika, pogostost stikov s prijatelji drugih etnij, večjezičnost in udeležba na mednarodnih izmenjavah) v nadaljnjih raziskavah vredno raziskati tudi na ravni kvalitativne metodologije.
Na osnovi obravnavane literature in na podlagi pridobljenih rezultatov smo oblikovali nekaj predlogov za izboljšanje ali dopolnitev programa izobraževanja študentov razrednega pouka. Namen predlogov je prihodnjim učiteljem omogočiti boljši razvoj in utrditev medkulturne občutljivosti, hkrati pa jim omogočiti, da se bodo počutili usposobljene in pripravljene na delo v večkulturni šoli.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-03-05 07:08:41</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>135289</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 99764227</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
