<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Reološke lastnosti polimernih kompozitov pri različnih koncentracijah okroglih steklenih delcev</dc:title><dc:creator>Ručigaj,	Janez	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Slemenik Perše,	Lidija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kompoziti</dc:subject><dc:subject>visokokoncentrirani</dc:subject><dc:subject>polipropilen</dc:subject><dc:subject>steklene kroglice</dc:subject><dc:subject>viskoznost</dc:subject><dc:description>Uporaba polimernih materialov je v industriji vse bolj pogosta. Polimeri imajo veliko dobrih lastnosti, kot so enostavnost uporabe in majhna specifična teža, kljub vsemu pa njihovo področje uporabe omejujejo lastnosti, kot sta slaba trdnost in togost. Ena izmed rešitev, kako lahko negativne lastnosti izboljšamo oz. obidemo, so kompoziti. S pravilno kombinacijo dveh ali več komponent lahko celo dosežemo magnetnost in električno prevodnost polimernih materialov. Vedno bolj narašča uporaba visokokoncentriranih kompozitov, ki so ponavadi sestavljeni iz polimerne matrice in polnila. Njihova uporaba ima velik potencial, vendar se pri njih določene lastnosti, kot je reološko vedenje, popolnoma spremenijo. Da bi njihove lastnosti bolje razumeli, smo na kompozitu steklenih kroglic v matrici polipropilena izvedli amplitudne frekvenčne in reološke meritve. Eksperimentalne rezultate smo primerjali s teoretičnimi izračuni relativne viskoznosti. Ugotovili smo, da se viskoznost proučevanega kompozita veča z večanjem deleža polnila, newtonski plato pa se pomika k nižjim vrednostim strižne napetosti. S frekvenčnimi testi smo ugotovili, da so vzorci z večjim deležem polnila manj odvisni od viskoznega dela in vedno bolj odvisni od elastičnega dela materiala. Na vzorcih z večjimi deleži polnila smo opazili zlomljene delce stekla. Pri analiziranih vzorcih smo ugotovili, da ne moremo z enim modelom opisati celega koncentracijskega območja, lahko pa pri točno določenem območju določimo model, ki tisto koncentracijo najbolje opiše.</dc:description><dc:publisher>[J. Ručigaj]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-03-03 08:30:24</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>135254</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 678.061:543.318.3(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 237901</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 100048643</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
