<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Karakterizacija titanove optoakustične leče</dc:title><dc:creator>Valič,	Lovrenc	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jezeršek,	Matija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>optoakustika</dc:subject><dc:subject>laser</dc:subject><dc:subject>optoakustična leča</dc:subject><dc:subject>kavitacijski oblak</dc:subject><dc:subject>tkivni fantom</dc:subject><dc:description>Optoakustične leče se uporablja za vzbujanje in fokusiranje mehanskega valovanja, kar je uporabno zlasti v biomedicini za diagnostiko in zdravljenje mehkih tkiv. Pri tem se uporablja kratke laserske bliske, ki na površini leče povzročijo kratkotrajno ablacijo in odriv snovi v smeri širjenja valovanja. V magistrskem delu smo raziskali lasersko vzbujene optoakustične pojave z uporabo titanove leče. Ugotovili smo, da se pri dovolj visokih energijah laserskih bliskov pojavijo kavitacijski mehurčki, ki imajo podobno dinamiko tako v vzorcih iz agarja kot tudi v vodi. Oscilacijski časi kavitacijskih mehurčkov pri vzorcih iz agarja so značilno krajši v primerjavi z oscilacijskimi časi kavitacijskih mehurčkov v vodi (20 µs za agar in 250 µs za vodo). Minimalna energija bliska za nastanek kavitacijskih mehurčkov v agarju znaša 350 mJ. Enako kot pri vzorcih vode je rast kavitacijskih mehurčkov linearno povezana z rastjo energije bliska. Ugotovili smo, da se pri nižjih energijah in zaporednih strelih v isto točko količina kavitacijskega oblaka zmanjšuje in da se težišče kavitacijskega oblaka po prvem zaporednem strelu hitro spremeni ter nato ustali.</dc:description><dc:publisher>[L. Valič]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-02-26 08:31:17</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>135175</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 535+534:532.528(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 237886</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 100054531</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
