Karakterizacija titanove optoakustične lečeValič, Lovrenc (Avtor) Jezeršek, Matija (Mentor) optoakustikalaseroptoakustična lečakavitacijski oblaktkivni fantomOptoakustične leče se uporablja za vzbujanje in fokusiranje mehanskega valovanja, kar je uporabno zlasti v biomedicini za diagnostiko in zdravljenje mehkih tkiv. Pri tem se uporablja kratke laserske bliske, ki na površini leče povzročijo kratkotrajno ablacijo in odriv snovi v smeri širjenja valovanja. V magistrskem delu smo raziskali lasersko vzbujene optoakustične pojave z uporabo titanove leče. Ugotovili smo, da se pri dovolj visokih energijah laserskih bliskov pojavijo kavitacijski mehurčki, ki imajo podobno dinamiko tako v vzorcih iz agarja kot tudi v vodi. Oscilacijski časi kavitacijskih mehurčkov pri vzorcih iz agarja so značilno krajši v primerjavi z oscilacijskimi časi kavitacijskih mehurčkov v vodi (20 µs za agar in 250 µs za vodo). Minimalna energija bliska za nastanek kavitacijskih mehurčkov v agarju znaša 350 mJ. Enako kot pri vzorcih vode je rast kavitacijskih mehurčkov linearno povezana z rastjo energije bliska. Ugotovili smo, da se pri nižjih energijah in zaporednih strelih v isto točko količina kavitacijskega oblaka zmanjšuje in da se težišče kavitacijskega oblaka po prvem zaporednem strelu hitro spremeni ter nato ustali.[L. Valič]20222022-02-26 08:31:17Magistrsko delo/naloga135175UDK: 535+534:532.528(043.2)VisID: 237886COBISS_ID: 100054531sl