<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjava učnih metod pri poučevanju dijakov o elektroforezi DNA</dc:title><dc:creator>Šiško,	Tamara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tomažič,	Iztok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ambrožič,	Jerneja	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:creator>Strgar,	Jelka	(Član komisije za zagovor)
	</dc:creator><dc:subject>genetika</dc:subject><dc:subject>elektroforeza</dc:subject><dc:subject>dijaki</dc:subject><dc:subject>stališča</dc:subject><dc:subject>znanje</dc:subject><dc:subject>metode poučevanja</dc:subject><dc:subject>frontalna oblika</dc:subject><dc:subject>metoda z demonstracijo</dc:subject><dc:subject>učinek</dc:subject><dc:description>Na področju genetike in v razvoju posameznih molekularnih metod znanost zelo napreduje, zato je vedno bolj pomembno, da se nova spoznanja prenašajo tudi v gimnazijsko izobraževanje, kot osnova in navdih bodočim biologomraziskovalcem za nadaljnjo izbiro študija v naravoslovju. V ospredje raziskave smo postavili pomembnost povezave napredne znanosti z osnovami znanosti in splošnim znanjem v programu gimnazije. Tematika, ki je predmet naše raziskave, se je v aktualnem času izkazala kot zelo pomembna za širšo javnost in razumevanje epidemije korona virusa. Z raziskavo smo želeli preveriti učinek dveh različnih metod poučevanja na stališča in znanje dijakov pri biologiji v splošnem programu gimnazije o uporabi ene izmed najbolj uporabljenih tehnik v molekularni biologijielektroforezi. Študija je bila opravljena z inštrumentom šifriranega anketnega vprašalnika s preizkusom znanja, ki so ga dijaki reševali pred in po izvedbi pouka s frontalno obliko in metodo demonstracije. Ugotovili smo, da ima večji učinek na znanje dijakov o elektroforezi pouk z demonstracijo, čeprav sta učinek izkazali obe uporabljeni metodi. Splošno predznanje dijakov o elektroforezi je pokazalo slabo informiranost o tej vsebini. Rezultati so pokazali, da se znanje, naklonjenost praktičnemu delu in stališča do uporabe elektroforeze razlikujejo glede na spol, predvsem v prid dekletom. Več znanja in strinjanja z znanstvenimi stališči so pokazali dijaki, ki imajo znanstvenika-raziskovalca v družini in tisti z željo po študiju naravoslovja. Dijaki so v raziskavi pokazali ozaveščenost o tem, da je praktično delo in usvajanje spretnosti in veščin pri učenju tehnik molekularne biologije nujno za lažje razumevanje teh vsebin.</dc:description><dc:publisher>[T. Šiško]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-02-24 07:15:09</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>135144</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 577(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 203306</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 103834115</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
