<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>PRIMERJAVA USPEŠNOSTI IN UČINKOVITOSTI POSLOVANJA IZBRANIH BOLNIŠNIC</dc:title><dc:creator>Peternel,	Selima	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pevcin,	Primož	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>financiranje</dc:subject><dc:subject>javni zdravstveni zavod</dc:subject><dc:subject>učinkovitost</dc:subject><dc:subject>uspešnost</dc:subject><dc:subject>sanacija</dc:subject><dc:description>Podjetje je uspešno, če dosega dobre poslovne rezultate, zdravstvene ustanove pa so uspešne, če so prebivalci v državi dovolj zdravi. Uspešnost zdravstvenih ustanov zato ni mogoče natančno izmeriti, saj zdravje ljudi ni izmerljivo. Tudi zdravstvene ustanove morajo doseči učinkovitost, saj brez pozitivnega poslovnega rezultata nobena organizacija ne more poslovati. Slovenski zdravstveni sistem je bil v preteklih letih velikokrat izpostavljen kot sistem, potreben prenove. Glede na nekaj let ponavljajoče se sanacije in varčevanja na tem področju smo se v magistrskem delu odločili problematiko podrobneje pogledati z vidika organizacije, ekonomike in upravljanja. Posebej so nas zanimali tudi sanacijski ukrepi in njihova uspešnost.
Primerjali smo poslovanje dveh po velikosti primerljivih bolnišnic, ki delujeta v različnih državah. Analizirali smo vpliv navedenih dejavnikov na učinkovitost in uspešnost poslovanja.
S kazalniki in primerjalno analizo smo poskusili izmeriti učinkovitost in uspešnost delovanja izbrane slovenske bolnišnice. Ker razen finančnih izkazov, ki govorijo le o ekonomski učinkovitosti, drugih meril v zdravstvu nimamo, smo se odločili za primerjavo med največjo slovensko bolnišnico in primerljivo uspešno dunajsko splošno bolnišnico. Obe bolnišnici sta primerljivi vsaj po skupnem številu zaposlenih in številu bolniških postelj. 
Učinkovitost poslovanja javnih zdravstvenih zavodov je odvisna od države, v kateri javni zdravstveni zavod deluje in načina financiranja, od organiziranosti poslovanja in procesa dela znotraj organizacije. Enako velja tudi za bolnišnice. Analiza je med drugim pokazala tudi, da poleg vseh pričakovanih razlik iz naslova sanacije in financiranja lahko ugotovimo tudi razlike v kadrovskem sistemu in posledično organizaciji dela v obeh bolnišnicah. 
Z rezultati in ugotovitvami analize smo poskusili nakazati ključna izhodišča za doseganje boljše učinkovitosti in tako po svojih najboljših močeh prispevati k stroki drugih pristopov v managementu. Vsekakor pa bi bilo za izvedbo izboljšav treba izvesti poglobljeno analizo, ki presega vsebino tega magistrskega dela.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-02-18 15:01:51</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>135057</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 17706</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
