<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Kemotaksija parazitske ogorčice polžev (Phasmarhabditis papillosa) na izbrane kemične snovi</dc:title><dc:creator>Kučič,	Jerica	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Laznik,	Žiga	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kemotaksija</dc:subject><dc:subject>parazitska ogorčica polžev</dc:subject><dc:subject>Phasmarhabditis papillosa</dc:subject><dc:subject>kemične snovi</dc:subject><dc:description>Polži so gospodarsko pomembni škodljivci v kmetijstvu. Njihovo zatiranje največkrat poteka ob uporabi fitofarmacevtskih sredstev. Biotično varstvo z uporabo parazitskih ogorčic polžev predstavlja alternativo pri zatiranju polžev. V Sloveniji so nedavno potrdili zastopanost parazitske ogorčice polžev Phasmarhabditis papillosa. Prvi rezultati kažejo, da ima tudi ta vrsta ogorčice zelo velik potencial pri biotičnem zatiranju polžev. Ker je znanje o tej vrsti zaenkrat zelo omejeno, so potrebne raziskave za boljše razumevanje delovanja te parazitske ogorčice. Rastline imajo zmožnost, da uporabijo različne obrambne načine za zmanjšanje škode ob napadu škodljivih organizmov. Za zmanjšanje škode je eden izmed posrednih načinov izločanje hlapljivih snovi (HS). Hlapljive snovi imajo lahko privabilni/odvračalni učinek na več skupin organizmov. Ta fenomen je bil potrjen pri uporabi entomopatogenih ogorčic, raziskav vezanih na uporabo parazitskih ogorčic polžev in HS pa je bilo do danes narejenih le nekaj. V naši raziskavi smo preučevali odziv vrste parazitske ogorčice P. papillosa na HS; terpinolen, ocimen, α-humulen, linalol in ß-kariofilen pri treh temperaturah (18, 20 in 24 °C). Zanimalo nas je ali imajo vpliv tudi na usmerjenost gibanja parazitske ogorčice polžev P. papillosa. Linalol se je izkazal kot repelent, medtem ko sta terpinolen in α-humulen pokazala šibek repelentni učinek. Snovi ocimen in ß-kariofilen nista imeli vpliva na usmerjenost gibanja ogorčice P. papillosa. Temperatura se je izkazala kot zelo pomemben dejavnik, ki vpliva na gibanje POP. Vrsta P. papillosa je bila najbolj mobilna pri 20 °C, medtem ko je bilo gibanje pri 18 in 24 °C manj izrazito. Rezultati naše raziskave nakazujejo možnost optimizacije uporabe P. papillosa v programih biotičnega varstva rastlin.</dc:description><dc:publisher>[J. Kučič]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-02-18 07:15:25</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>135031</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 632.6:594.3:632.937.1:595.161:591.185.3(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 203289</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 97939459</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
