<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Karakterizacija biooglja iz lignocelulozne biomase</dc:title><dc:creator>Belingar,	Lucija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žgajnar Gotvajn,	Andreja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>biooglje</dc:subject><dc:subject>karakterizacija</dc:subject><dc:subject>kationska izmenjevalna kapaciteta</dc:subject><dc:subject>specifična površina</dc:subject><dc:subject>policiklični aromatski ogljikovodiki</dc:subject><dc:description>V okviru magistrskega dela smo želeli kritično ovrednotiti in preveriti možnosti za izboljšavo obstoječih metod za določanje specifične površine, kationske izmenjevalne kapacitete (CEC) ter vsebnosti policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH) v biooglju. Ugotovitve smo predstavili na podlagi karakterizacije vzorcev biooglja, ki so bili pri različnih procesnih pogojih proizvedeni s pirolizo oz. uplinjanjem lesne in rastlinske lignocelulozne biomase. Specifično površino smo določili po modelu Brunauer-Emmett-Tellerjeve (BET) teorije. Želeno vrednost specifične površine, ki je navadno večja od 200 m2 g-1, je imela večina vzorcev biooglja iz lesne biomase. Največjo specifično površino (610,7 m2 g-1) je imelo biooglje, proizvedeno z uplinjanjem, pri bioogljih, proizvedenih s pirolizo, pa je na njeno velikost pomembno vplivala pirolizna temperatura. Velik vpliv je imela tudi izbira osnovne surovine, saj smo večjo specifično površino določili pri vzorcih iz lesne biomase. Določitev CEC smo najprej izvedli s tehniko centrifugiranja, nato pa pokazali, da je mogoča tudi izvedba s tehniko nučiranja, saj so bile masne izgube z vsakim nučiranjem le 1–2 %. Rezultati centrifugiranja in nučiranja so bili primerljivi predvsem pri določitvi CEC preko skupne vsote izmenljivih baznih kationov (CEC-BC) in sicer so za vzorce biooglja vrednosti CEC-BC segale od približno 0,73 do 77,72 meq/100 g. Največ sta k skupni vrednosti CEC prispevali vsebnosti baznih kationov Ca2+ in K+. Določanje PAH v biooglju je temeljilo na Soxhlet ekstrakciji s toluenom in sledečo GC-MS/FID analizo PAH v ekstraktih. Vsebnost PAH je bila največja v vzorcu biooglja, ki je bilo proizvedeno s procesom uplinjanja (1700,17 mgPAH kgSS-1), le en vzorec pa je imel vsebnost PAH nižjo od mejne vrednosti Evropskega standarda za biooglje, določene s 6 mgPAH kgSS-1. Izkazalo se je, da vsebujeta vzorca iz rastlinske biomase več različnih PAH kot vzorci iz lesne biomase. Izmed testiranih vzorcev se je za uporabo v kmetijstvu kot dodatek tlom najbolje izkazal vzorec biooglja Jakič bukev.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-02-16 09:05:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>134979</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 10401</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 98052867</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
