<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Prehrana kuncev ob odstavitvi</dc:title><dc:creator>Jeretina,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Salobir,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>prehrana živali</dc:subject><dc:subject>kunci</dc:subject><dc:subject>odstavitev</dc:subject><dc:description>Kunci se skotijo goli, slepi in nemočni. Zaradi zelo koncentriranega mleka dobijo mladi kunci veliko energije. Na splošno je mleko bogato z beljakovinami in maščobami, ima pa nizko vrednost laktoze. Do starosti 14 dni zauživajo samo materino mleko. Po 20 dnevu pa se počasi začnejo navajati na novo krmo. Odstavljamo jih od 32. – 35. dneva starosti. Jutranje sesanje se spremeni v več manjših obrokov, ki so razporejeni preko celega dneva. Tip in količina krme, ki jo kunci zauživajo do odstavitve, vpliva na vzpostavitev mikroorganizmov v slepem črevesu in fermentacijskih parametrov pri odstavitvi. Kakovost prehranskih beljakovin je pomembna za hitro rastne kunce, ki še nimajo dobro razvite fermentacije v slepem črevesu. Priporoča se 16 % surovih beljakovin v obroku. Za zadovoljevanje potreb po posameznih aminokislinah, je včasih najbolje dodajati kar aminokisline. V prehrani najpogosteje primanjkuje arginina, lizina ter metionina in cistein. Raziskano je, da kunci pred 35. dnem starosti še nimajo dovolj razvitega prebavnega trakta za prebavo škroba. V krmnih obrokih za kunce je zelo malo maščob, običajno pod 3 %. Vlaknina pa je zelo pomembna v prehrani kuncev. Ena izmed njenih glavnih vlog je omogočanje normalne prebave oz. razmer v prebavilih in s tem preprečevanje prebavnih bolezni, ker večinoma temeljijo na nadzoru črevesne mikrobiote. Vlaknina je hrana za nekatere mikroorganizme in se tako tudi razgrajuje. Običajni viri vlaknine so lucerna, slama in pšenični otrobi. Potreba po vlaknini je še posebej izražena v obdobju po odstavitvi. Nizek vnos vlaknine zavira prirast v 14 dneh po odstavitvi. Prav tako pa so pomanjkanje vlaknine povezali z manjšim zauživanjem krme in prebavnimi motnjami. Poskusi kažejo ugoden učinek prehranske vlaknine na odpornost proti patogenom.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-02-13 07:16:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>134953</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 203263</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 97649411</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
