<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Preučevanje  vpliva  nanodelcev  TiO$_2$  na  difuzijo  lipidov  v  celični  membrani  pljučnih epitelijskih celic</dc:title><dc:creator>Čotar,	Petra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ravnik,	Miha	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Urbančič,	Iztok	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>nanodelci</dc:subject><dc:subject>biofizika</dc:subject><dc:subject>fluorescenčna korelacijska spektroskopija</dc:subject><dc:subject>difuzija</dc:subject><dc:subject>pljučne epitelijske celice</dc:subject><dc:description>Vpliv nanodelcev na naše zdravje je še zelo nejasen, pri čemer veliko novih raziskav kaže, da je njihova prisotnost v telesu povezana z raznimi obolenji. Eden od načinov vstopa nanodelcev v človeško telo je preko dihal, zato je pomembno razumevanje interakcije med nanodelci in epitelijskimi celicami, ki so eden od gradnikov pregrade med zrakom in krvjo. Nedavne raziskave so pokazale, da se ob prisotnosti nanodelcev v celici poveča produkcija holesterola, ki v celični membrani povzroči večjo urejenost lipidov, zato bi nanodelci lahko vplivali na gibljivost molekul v membrani.
V tem magistrskem delu smo z uporabo fluorescenčne korelacijske spektroskopije merili hitrost difuzije lipidov v celični membrani pljučnih epitelijskih celic po izpostavitvi nanodelcem TiO$_2$. 
Raziskali smo, kako se vpliv nanodelcev na celice spreminja s časom izpostavljenosti in s količino dodanih nanodelcev, in ugotovili, da je vpliv nanodelcev največji po 24 h od izpostavitve, ko se difuzija lipidov upočasni. To nakazuje na zmanjšanje fluidnosti membrane, kar bi lahko bila posledica poskusa obrambe celice pred vdorom nanodelcev. Po 48 h ne opazimo razlike med hitrostjo difuzije lipidov v membranah celic z dodanimi nanodelci in tistimi brez njih. Zanimivo je, da večja koncentracija nanodelcev ni povzročila večjega učinka na hitrost difuzije lipidov v membrani.
Tekom raziskave smo kot pomemben metodološki rezultat tega dela razvili tudi sistem, ki nam omogoča avtomatizirano zajemanje podatkov, katerega glavni funkciji sta ohranjanje vzorca v goriščni ravnini med zaporednimi meritvami ter samodejno izbiro ustreznih območij v celicah za zajem signala. Avtomatizacija nam omogoča hitrejše in bolj objektivno zajemanje potrebnih meritev za nadaljnjo analizo. Osnovni koncepti metode so prenosljivi in omogočajo potencialno avtomatizacijo tudi drugih eksperimentalnih meritev.
Splošneje smo s preučevanjem odziva lipidov v celični membrani na nanodelce prispevali k boljšemu razumevanju  vpliva nanodelcev na celice na molekularni ravni, kar je širše prispevalo k razumevanju vpliva nanodelcev na zdravje ljudi.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-02-11 08:15:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>134911</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 123031</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 97783043</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
