Identifikacija dejavnikov kakovosti poučevanja predmeta športPetrušič, Tanja (Avtor) Štemberger Vučko, Vesna (Mentor) dejavniki poučevanjaPredmet šport ima v odraščajočem obdobju učencev pomembno vlogo, ker jim omogoča pridobivanje gibalnih in športnih izkušenj ter razvijanje vseh gibalnih sposobnosti, brez katerih se ne morejo celostno razviti. Dobro razvite gibalne sposobnosti močno vplivajo na pozitiven razvoj ne le gibalnega področja učencev, ampak tudi intelektualnega in čustveno-socialnega, zato jim mora biti zagotovljen kakovostno načrtovan in izpeljan proces predmeta šport. Osrednji namen doktorske disertacije je bil ugotoviti, kateri dejavniki učiteljevega poučevanja so povezani s kakovostnejšo oziroma učinkovitejšo izpeljavo učnih ur športa, nato pa na podlagi teh ugotovitev izdelati model kakovostnega poučevanja predmeta šport. V teoretičnem delu doktorske disertacije smo najprej opredelili različne termine, tj. gibanje, vadbo in šport, ter razložili razlike med njimi. Opisali smo, kako pomembno je gibanje za otroke, kakšen vpliv ima na razvoj intelektualnega in čustveno-socialnega področja ter zdravega življenjskega sloga. Razložili smo vlogo predmeta šport ter to, kako potekata načrtovanje in izpeljava procesa pri tem predmetu. Definirali smo tudi kazalnike kakovosti učnih ur športa ter našteli in opisali nekaj dejavnikov poučevanja, ki utegnejo biti povezani z višjo učinkovitostjo učnih ur. V empiričnem delu smo najprej predstavili potek in rezultate pilotne raziskave, s katero smo preverili merske instrumente in izračunali njihove merske karakteristike. V nadaljevanju smo predstavili glavno raziskavo, ki je potekala na podoben način kot pilotna, le na večjem vzorcu in z bolj izpopolnjenim potekom meritev. V glavni raziskavi je bilo opazovanih in merjenih 108 učnih ur športa na razredni stopnji osnovne šole, od katerih so prvih 58 ur poučevali študentje, naslednjih 50 pa učitelji. Skupno je 648 učencev (324 deklic in 324 dečkov) med učnimi urami nosilo merilnike pospeška, 432 učencem (216 deklicam in 216 dečkom) pa smo izmerili efektivni čas aktivnosti. Izpolnjenih je bilo 108 vprašalnikov o samoevalvaciji poučevanja in 324 vprašalnikov o evalvaciji poučevanja. Vprašalnik o počutju med učno uro športa je izpolnilo 324 učencev. V raziskavi smo uporabili kvantitativni raziskovalni pristop in vzročno-posledično neeksperimentalno metodo. Podatke o kakovosti učnih ur smo najprej pregledali z osnovno statistiko, nato pa s hi-kvadrat preizkusom preverili, ali se v vodenju učinkovitih učnih ur med študenti in učitelji pojavljajo statistično značilne razlike. Za ugotavljanje statistično značilnih razlik med obema skupinama glede doseganja srednje in visoke ravni intenzivnosti aktivnosti učencev ter počutja med učnimi urami športa smo naredili t-test za neodvisne vzorce. Pri tem smo najprej ugotovili homogenost varianc na univariatni ravni z Levenovim testom homogenosti. Za ugotavljanje statistično značilnih razlik v samoevalvacijah poučevanja med učitelji in študenti smo uporabili neparametričen Mann-Whitneyjev preizkus, med samoevalvacijami in evalvacijami pa neparametričen Wilcoxonov preizkus predznačenih rangov. Oba preizkusa sta bila izbrana na podlagi normalnosti porazdelitve spremenljivk, kar smo preverili s Kolmogorov-Smirnovim in Shapiro-Wilkovim preizkusom. Z enakima preizkusoma smo normalnost porazdelitve spremenljivk najprej preverili tudi pri identifikaciji dejavnikov kakovosti poučevanja, nato pa z Mann-Whitneyjevim preizkusom znotraj vsake dimenzije podrobneje ugotavljali statistično značilne razlike glede pogostosti pojavljanja vsakega posameznega dejavnika pri učinkovitih in neučinkovitih učnih urah. Za ugotavljanje povezave med različnimi učnimi vsebinami in kakovostjo učnih ur smo najprej naredili Levenov test homogenosti varianc. Za prvo dimenzijo o zanimivosti učne ure je bil rezultat Levenovega testa statistično značilen, zato smo v nadaljevanju uporabili Tamhanov post hoc preizkus, za drugo dimenzijo o počutju učencev med učnimi urami pa rezultat Levenovega testa ni bil statistično značilen, zato smo v nadaljevanju uporabili Anovo in Tukeyjev post hoc preizkus. Po pridobljenih rezultatih o počutju učencev pri posameznih učnih vsebinah smo preverili tudi povezavo različnih učnih vsebin z efektivnim časom in ravnjo intenzivnosti aktivnosti učencev med učnimi urami. Pri efektivnih časih je bil Levenov test statistično značilen, zato smo za izračune uporabili Tamhanov post hoc preizkus, pri ravni intenzivnosti aktivnosti pa Levenov test ni bil statistično značilen, zato smo v nadaljevanju uporabili Anovo in Tukeyjev post hoc preizkus. Rezultati so pokazali, da je splošna kakovost oziroma učinkovitost učnih ur športa na razredni stopnji na podlagi treh postavljenih kazalnikov kakovosti (višina efektivnih časov aktivnosti učencev, količina časa učencev, preživetega v srednji in visoki intenzivnosti aktivnosti, ter počutje učencev med učnimi urami) izjemno nizka ter da se med študenti in učitelji, ki so učne ure poučevali, ne pojavljajo statistično značilne razlike. Kar se tiče samoocenjevanja kakovosti lastnega poučevanja in svojih učnih ur, so se učitelji z dolgoletnimi izkušnjami v povprečju bolje ocenjevali kot študentje, študentje in učitelji pa so svoje delo bolje ocenili, kot so to so storili trije evalvatorji oziroma zunanji opazovalci. Dejavniki poučevanja, ki so se pri opazovanih učnih urah izkazali kot najpomembnejši za doseganje višjeučinkovitih ur športa, so bili: zagotavljanje diferenciacije in individualizacije pri izvedbi elementov učencev, učiteljeva postavitev v bližini učencev v telovadnici med poučevanjem, neprestano nudenje novih smernic, napotkov in nasvetov učencem, tj. poleg že podanih navodil, poučevanje z navdušenjem, upoštevanje stališč učencev in empatičnost v odnosu do njih, vnašanje truda in energije v učne ure, pozornost na vprašanja in odgovore učencev, klicanje učencev po njihovih imenih, zagotavljanje pozitivnih povratnih informacij pri popravljanju njihovih izvedb in uporaba raznolikih učnih oblik znotraj ene učne ure. Rezultati so pokazali tudi, da se med študenti in učitelji glede pogostosti uporabe različnih dejavnikov poučevanja niso pojavljale statistično značilne razlike, s kakovostjo oziroma učinkovitostjo učnih ur pa je bila povezana tudi različna učna vsebina. Najučinkovitejše učne ure na podlagi vseh treh kazalnikov kakovosti so bile zaznane pri vsebinah atletike. V sklepnem delu smo predstavili model kakovostnega poučevanja predmeta šport, ki je izdelan na podlagi pridobljenih rezultatov in ki predstavlja prispevek k didaktiki športa ter pedagoški znanosti. Model vključuje tiste dejavnike poučevanja učnih ur športa, pri katerih so se pokazale statistično značilne razlike glede na njihovo pogostost uporabe pri učinkovitih in neučinkovitih učnih urah. Prikazuje nam, z uporabo katerih dejavnikov poučevanja bi se lahko povezovala višja učinkovitost učnih ur športa glede na postavljena merila visoke aktivnosti in dobrega počutja učencev.20222022-02-10 04:26:44Doktorska disertacija134874COBISS_ID: 96596483sl