<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pravne možnosti regularizacije ljudi brez statusa po zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito</dc:title><dc:creator>Thaler,	Iza	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bardutzky,	Samo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>migracije</dc:subject><dc:subject>zavrnjeni prosilci za mednarodno zaščito</dc:subject><dc:subject>regularizacija</dc:subject><dc:subject>pravica do zasebnega in družinskega življenja</dc:subject><dc:subject>Evropska konvencija o človekovih pravicah</dc:subject><dc:description>Migranti brez urejenega pravnega statusa v evropskih državah živijo v izjemno prekarni poziciji, v kateri ne uživajo pravic, ki so državljanom in državljankam samoumevne. Kljub temu živijo svoje življenje, ustvarijo si družine, poiščejo si zaposlitev, imajo zdravstvene in izobraževalne potrebe, sodelujejo v družbi in si oblikujejo svoj krog prijateljev in znancev, skratka uresničujejo svoje zasebno in družinsko življenje, ki je z mednarodnopravnimi dokumenti s področja človekovih pravic posebej varovano. Morebitna deportacija posameznika, ki si je v državi gostiteljici ustvaril svoje zasebno in / ali družinsko življenje, predstavlja poseg v pravico do zasebnega in družinskega življenja, ki pa ni absolutna. Pri preučevanju migracij moramo upoštevati, da ravno državno upravljanje, zakonodajna in izvrševalna aktivnost državnih organov, dajejo nezakonitim migracijam specifično značilnost nezakonitosti ter ustvarjajo kategorijo nezakonitega migranta kot kategorijo izključevanja. Vendar med migracijskimi politikami držav in njihovimi zmožnostmi, da jih izvajajo, obstaja neskladje, najsibodi iz birokratskih, finančnih, socialnih ali političnih razlogov. Za ublažitev posledic tega neskladja evropske države izvajajo ukrepe regularizacije prebivanja nezakonito prebivajočih tujcev. Kljub temu da je praksa ESČP na tem področju izrazito kazuistična in stroga, je nesporno, da EKČP vključuje pravico do regularizacije nezakonitega prebivanja. V okviru 8. člena EKČP je predviden pošten postopek, v katerem pristojni organ ustrezno pretehta interese posameznika in države ter izvede test sorazmernosti. Novelirani Zakon o tujcih (ZTuj-2F) ne vsebuje možnosti za zaustavitev postopka deportacije in regularizacijo statusa iz razloga spoštovanja pravice do zasebnega in / ali družinskega življenja.</dc:description><dc:publisher>I. Thaler</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-02-03 09:00:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>134816</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 342:061.1EU(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 102264</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 163311363</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
