Raba narečja v podeželskem in mestnem primorskem vrtcuKonestabo, Nika (Avtor) Skubic, Darija (Mentor) jezikV diplomskem delu sem raziskovala rabo narečja v podeželskih in mestnih primorskih vrtcih. V teoretičnem delu sem opredelila govor in jezik. Opisala sem jezikovne funkcije in socialne zvrsti slovenskega jezika. Tu sem izpostavila narečja, njihov nastanek in tipe raziskovanja. Podrobneje sem opisala tudi primorsko narečje. Večji poudarek sem dala na rabo narečja v vrtcu, na koncu teoretičnega dela pa sem predstavila še rabo narečja v vzgojno-izobraževalnih institucijah skozi oči nekaterih evropskih dokumentov. Cilj diplomskega dela je bil ugotoviti, ali se mestni in podeželski vrtci razlikujejo v rabi narečja. V empiričnem delu sem to ugotovila s pomočjo anketnega vprašalnika, sestavljenega iz vprašanj različnega tipa in trditev Likertove lestvice stališč. Vzorec je sestavljal 59 vzgojiteljev in pomočnikov vzgojitelja, ki so anketni vprašalnik anonimno izpolnili. Raziskava je pokazala, da se v mestnem in podeželskem primorskem vrtcu ne pojavljajo bistvene razlike v rabi narečja. Anketirani vzgojitelji in pomočniki vzgojitelja po narečni različici slovenskega jezika ne posegajo pogosto. Narečje najpogosteje uporabljajo v pogovorih, prosti igri in dnevni rutini. Kot razlog za rabo narečja največ anketirancev navaja ustvarjanje pristnejšega odnosa, ki ga raba te zvrsti omogoči. Večina anketiranih vzgojiteljev in pomočnikov vzgojitelja se zaveda pomena knjižnega jezika, hkrati pa menijo, da je tudi raba narečja v določenih okoliščinah primerna in zaželena. Prav tako so anketiranci mnenja, da otroke spodbujajo k rabi knjižnega jezika. Največ jih to počne s spodbujanjem otrok k opisovanju, pripovedovanju, razlaganju in utemeljevanju v knjižni slovenščini in tako, da otrokom predstavljajo dober govorni zgled.20222022-02-03 04:17:33Diplomsko delo/naloga134811COBISS_ID: 95814659sl