Razvoj in validacija vprašalnika za merjenje e-zdravstvene pismenosti v povezavi s pandemijo COVID-19 v SlovenijiŠeligo, Lina (Avtor) Horvat, Nejc (Mentor) e-zdravstvena pismenostvprašalnikvalidacijaCOVID-19SlovenijaE-zdravstvena pismenost je sestavljena spretnost in zahteva, da so ljudje sposobni delati s tehnologijo, kritično razmišljati ter krmariti po širokem spektru informacijskih orodij in virov, da pridobijo informacije, potrebne za odločanje. Pandemijo COVID-19 spremlja "infodemija", izraz, ki se uporablja za hitro širjenje napačnih informacij ali lažnih novic prek socialnih omrežij in drugih virov informacij. Za prepoznavanje e-zdravstvene pismenosti nam je na voljo instrument eHEALS, katerega smo prevedli in vključili v naš vprašalnik. Za merjenje e-zdravstvene pismenosti, povezane s COVID-19, še ni razvitega vprašalnika, zato je bil primarni namen magistrskega dela razviti in validirati vprašalnik. S pomočjo razvitega in validiranega vprašalnika smo identificirali stopnjo e-zdravstvene pismenosti v povezavi s pandemijo COVID-19 med laično javnostjo v Sloveniji. Vsebino vprašalnika smo oblikovali na podlagi pregledane literature in predhodnih vprašalnikov o e-zdravstveni pismenosti. Prvi del vprašalnika zajema eHEALS, ki je že uveljavljen, splošni vprašalnik za merjenje e-zdravstvene pismenosti. Drugi del je sestavljen iz vprašanj o iskanju, razumevanju, presoji in uporabi informacij, pridobljenih na internetu. Za odgovore smo uporabili 5-stopenjsko Likertovo lestvico. V tretjem delu vprašalnika smo s pomočjo naloge preverili e-zdravstveno pismenost anketirancev. Zadnji del vprašalnika pa vsebuje vprašanja o sociodemografskih podatkih. Vprašalnik smo najprej pilotno testirali na vzorcu 20 ljudi. Končno verzijo vprašalnika je prek spletnega panela Valicon izpolnilo 518 ljudi. Rezultate smo analizirali v programu SPSS in AMOS. Najprej smo analizirali sociodemografske podatke s pomočjo opisne statistike. Zanesljivost našega instrumenta smo preverjali kot 1-faktorski in 4-faktorski model s pomočjo Cronbachovega koeficienta α. Višjo zanesljivost konstrukta smo dobili pri 1-faktorskem modelu. Vsi rezultati, ki smo jih pridobili pri izračunu koeficienta Cronbach α, so višji od 0,70, kar potrjuje odlično zanesljivost konstrukta. Veljavnost instrumenta smo preverili s potrditveno faktorsko analizo in multiplo linearno regresijo. Glede na indekse potrditvene faktorske analize se podatkom bolje prilega 4-faktorski model. Slednji zajema vprašanja, združena v 4 domene, ki so si med seboj bistveno bolj podobne kot pri 1-faktorskem modelu. Z analizo multiple linearne regresije smo pokazali statistično značilno povezavo med višjo e-zdravstveno pismenostjo ter višjo stopnjo dokončane izobrazbe, višjim neto mesečnim prihodkom ter anketiranci, ki prihajajo iz večjih naselij. Pri nalogi, kjer smo ocenjevali dejansko pismenost v primerjavi z izvedeno e-zdravstveno pismenostjo, smo dobili zelo nizke korelacije med samozaznavno in dejansko e-zdravstveno pismenostjo, vse korelacije med posameznimi sklopi pa so bile statistično značilne.20222022-01-29 08:45:02Magistrsko delo/naloga134749VisID: 86783sl