<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Med Daqinom in Seriko: diplomatski stiki in gospodarski odnosi med grško-rimskim svetom in Kitajsko v obdobju klasične in pozne antike</dc:title><dc:creator>Vidmar Čeru,	David	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Cedilnik,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lovenjak,	Milan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>rimsko cesarstvo</dc:subject><dc:subject>kitajska dinastija Han</dc:subject><dc:subject>diplomatski stiki</dc:subject><dc:subject>gospodarski odnosi</dc:subject><dc:subject>antična diplomacija</dc:subject><dc:description>Aleksandrov poseg v srednjeazijski prostor v poznem 4. stoletju pr. n. št. je imel daljnosežne posledice na gospodarsko, politično in kulturno podobo celotnega evrazijskega področja in je ustvaril most med velikimi civilizacijami Evrope in Azije, ki so pred tem živele v posamičnih civilizacijskih mehurčkih, oddaljene in izolirane druga od druge. Osnova evropsko-azijskih stikov, ki so jih ustvarili Grki s svojimi posegi, je kasneje postala osnova za stike dveh velikih cesarstev: Rima ter Kitajske v času dinastije Han in njenih naslednikov. To magistrsko delo tako obravnava tematiko grško-kitajskih ter rimsko-kitajskih diplomatskih in gospodarskih odnosov od tkanja prvih medsebojnih stikov v času Aleksandrovega posega v srednjo Azijo do propada zunanjepolitičnih teženj vzhodnorimske in kitajske države v 6. stoletju n. št., ko so propadli stiki med Evropo in azijskim prostorom. Kot največji sili tedanjega sveta sta imeli obe cesarstvi drugo drugemu veliko ponuditi in posledično se je v prostranih stepah srednje Azije, na področju t. i. svilne poti, razvila bogata tradicija izmenjave ne le dobrin in bogastev, temveč tudi znanja, idej in konceptov. Zaradi za tisti čas skoraj nepredstavljivih razdalj so misleci in pisci nove informacije pridobivali postopno in fragmentarno, a sčasoma so se na podlagi raznih pričevanj v obeh državah ustvarili vsebinsko dokaj podobni opisi obeh imperijev. Ti so bili na nekaterih mestih natančni, spet drugje so prisotni za tisti čas skorajda tipično pretiravanje in nenatančnosti, ponekod pa so pisci realnemu celo primešali pridih mističnega in neverjetnega. Sčasoma sta obe področji drugo na drugo gledali kot na pravi zakladnici in kot na vir neizmernih bogastev, eksotičnih surovin in skoraj čarobnih idej. Namen te magistrske naloge je s pomočjo ohranjenih primarnih virov in arheoloških študij analizirati njune odnose, medsebojne stike in poglede na drugi imperij ter prikazati, kako so potekale diplomatske in predvsem trgovske poti med tema dvema velesilama antičnega sveta.</dc:description><dc:publisher>D. Vidmar Čeru</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-01-22 08:15:18</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>134639</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 94(3)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 496824</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 95395843</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
